Od vlade zahtevajo tudi, da jim nudi pomoč pri izterjavi zahteve, ki jo je združenje vložilo v nemški parlament in ustavno sodišče. V nasprotnem primeru, so zahtevali protestniki, ki jih je bilo približno 25, naj slovenska vlada žrtvam sama plača odškodnino, ki bi znašala približno 200 milijard tolarjev. Predsednika združenja (ZŽO) Toneta Kristana je sprejel generalni sekretar vlade Mirko Bandelj, ki je protestnikom zagotovil, da bo vlada na četrtkovi seji odločila, na kakšen način bodo žrtvam okupatorjev zagotovili povračilo materialne škode.
Nemčija za slovenske žrtve še ni slišala
Združenje je bilo ustanovljeno leta 1997, leta 1998 pa so začeli z zahtevami za izterjavo odškodnine v nemškem parlamentu in na ustavnem sodišču. Slovenska vlada, je povedal Kristan, bi morala njihovo akcijo podpreti, a na vse pozive združenja ni odgovarjala. Po mnenju zunanjega ministra Dimitrija Rupla, tako Kristan, bi namreč takšna zahteva poslabšala meddržavne odnose in zmanjšala možnosti vstopa Slovenije v zvezo NATO in Evropsko unijo. Kar pa po Kristanovem mnenju ne drži, saj je Nemčija njihove zahtevke priznala za upravičene - do leta 1998 za slovenske žrtve okupatorjev namreč sploh niso vedeli.
Prijavljenih žrtev, upravičenih do odškodnine, je še približno 360.000. Združenje je pripravilo osnutek zakona za povrnitev materialne odškodnine, saj z zakonom, ki je bil sprejet lani, niso zadovoljni. Menijo namreč, da je diskriminatoren in da je bil napisan zgolj za žrtve povojnega nasilja in upajo, da bo njihov predlog zakona prišel v državni zbor preko vlade ali nekaterih poslanskih skupin. Po dosedanjem zakonu vlada žrtvam vojnega nasilja dodeljuje delne odškodnine, ki gredo na račun slovenskih davkoplačevalcev. V združenjui menijo, da bi bilo za Slovenijo precej ceneje, če bi jih vlada podprla pri izterjavi odškodnine od krivcev za njihovo trpljenje. "Protest je način, da poskušamo vlado vsaj majčkeno spraviti k pameti, ker to je za naše oblasti hudo neodgovorno," je za 24 ur povedal Kristan.
Odziv MZZ na očitke
Ministrstvo za zunanje zadeve se je odzvalo na očitke Združenja žrtev okupatorjev 1941-1945 Kranj in jih zavrnilo kot neutemeljene. Na ministrstvu menijo, da je Slovenija ves čas od osamosvojitve v svojih stikih z Zvezno republiko Nemčijo opozarjala, da obstaja med državama še vedno odprto vprašanje odškodnine za trpljenje, ki so ga v času druge svetovne vojne Slovencem prizadejali nemški okupatorji. Hkrati je v tem času slovenska država sprejela tudi ustrezne zakone, na osnovi katerih žrtve druge svetovne vojne prejemajo za svoje trpljenje odškodnino.
