Akcija zoper sporazume TTIP, Ceta in Tisa danes poteka po vsej Evropi. Ljubljanski protest pod geslom Obveščamo! Protestiramo! Zahtevamo!, ki ga je organizirala Koalicija proti tajnim sporazumom, so začeli na Prešernovem trgu, kjer so govorniki iz različnih organizacij, združenih v koalicijo, opozorili na po njihovem mnenju škodljive posledice, ki bi jih prinesli omenjeni sporazumi. Zahtevali so takojšnjo prekinitev pogajanj o sporazumih in pristojne pozvali, naj poskrbijo za pravično in medgeneracijsko odgovorno svetovno trgovanje. Ob tem so opozorili tudi na pomen zaščite in varstva okolja.
Član Koalicije proti tajnim sporazumom Andrej Gnezda iz Umanotere je pojasnil, da se sporazumi sprejemajo, ne da bi bila v njihovo pripravo vključena javnost ali celo nacionalne države. "Absolutno ne sprejemamo takega poteka pogajanj, prav tako pa pričakujemo od Republike Slovenije, da to jasno sporoči Evropi in se zavzame, da bo imela možnost zastopanja lastnih interesov v primerni obliki," je dejal. Po njegovih besedah je ključna težava teh sporazumov, da se z njimi vzpostavljajo mehanizmi, ki odvzemajo zakonodajno avtonomijo vsem državam, hkrati pa omogočajo večji vpliv korporacij na zakonodajo.
Na Prešernovem trgu se je zbralo več kot 200 ljudi, ki so svoj protest izražali tudi s transparenti z napisi: Korporacijska privatizacija spodkopava demokracijo, Ne bomo sužnji korporacij in Tisa, TTIP, Ceta - slabo se nam obeta. Skupina se je nato odpravila do sedeža predstavništva Evropske komisije na Bregu, kjer so komisiji očitali, da skriva pogajanja, izključuje civilno družbo, državljane in tudi suverene države. Po njihovem mnenju želijo pristojni podpisati sporazume, ki ogrožajo demokracijo, naravne vire in socialni model Evrope. Protestniki tako od komisije zahtevajo, da nemudoma preneha s pogajanji o sporazumih.
Protest v Ljubljani so končali na Trgu republike pred DZ, kjer so izrazili tudi zahteve predsedniku vlade Miru Cerarju. Od njega zahtevajo, da nemudoma predstavi uradno stališče Slovenije glede omenjenih treh sporazumov, da zagotovi vse pogoje za široko javno razpravo o sporazumih ter tako omogoči oblikovanje širšega družbenega soglasja. Od vlade tudi zahtevajo, da naroči izdelavo ocen vplivov, ki bodo nastali zaradi teh sporazumov, na družbo, okolje in gospodarstvo, na podlagi ocen pa pripravi dokument s stališči Slovenije.
Od DZ pa protestniki zahtevajo, da obravnava izsledke študij in sprejme tudi resolucijo, ki bo jasno zahtevala obvezno ratifikacijo mednarodnih sporazumov v nacionalnih parlamentih. Pristojni po njihovih zahtevah ne smejo pristati na katerikoli sporazum, ki bi omejeval državljanske, delavske ali okoljske pravice ali zmanjšal zakonodajno suverenost in demokratičnost Slovenije.
Pri prostotrgovinskih sporazumih, ki jih EU sklepa z ZDA (TTIP) in Kanado (Ceta), se civilna družba boji prilagajanja evropske zakonodaje ameriški in kanadski. Tako bi se lahko znižali standardi, na primer glede gensko spremenjene hrane, uporabe pesticidov, zaščite okolja in delavskih pravic. Nakazana naj bi bila tudi privatizacija javnih storitev. Mednarodni sporazum 50 držav za krepitev konkurence na področju storitev (Tisa) pa naj bi med drugim zniževal standarde na področju varovanja osebnih podatkov državljanov in zmanjševal nadzor držav nad finančnimi korporacijami.
KOMENTARJI (187)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.