Prostovoljci o Aniti Ogulin: 'Kdor jo je poznal, si želi biti dober'

24-letna Sara Nanić je Ogulinovo res dobro poznala. "Bila je nekako kot moja druga mama, poznala sem jo vse življenje, v bistvu sem odraščala v njeni ulici, ker sva bili sosedi. Toliko enih spominov imam z njo. In danes sem v bistvu takšna, kot sem, tudi zaradi nje, ker me je ona vključila v kolonije in naredila toliko lepih stvari za mojo družino," je povedala. 

Pravi, da je neizmerno hvaležna, da je lahko tudi zadnji dve leti, ko Ogulinovi zdravje ni bilo najbolj naklonjeno, sedela na njeni terasi in se z njo spominjala skupnih trenutkov. "Ko smo jedli flancate, ves čas je nekaj pekla in nas hranila. Ogromno poletnih dni sem preživela tudi z njenimi vnuki, tako da se res počutim, kot da sem del družine. Ta izguba je bila res boleča," je povedala na robu solz, jih obrisala in dodala, da je prepričana, da bo Anita večna. 

Spominja se, da ji je Ogulinova vedno govorila, kako zelo igriva in energična punca je in dodajala, da mora takšna tudi ostati. "Rekla mi je, da ta moja iskrica ne sme nikoli ugasniti. Ko sem bila majhna, so me vedno vsi skušali umiriti, utišati, ker sem bila nagajiva. Ona pa mi je vedno dala občutek, da sem lahko takšna, kot sem. Da sem v redu, tudi če kdaj malo nagajam. Da sem pač svoja. To je njen glavni nasvet, da kakršni koli smo, da smo svoji," pripoveduje. 

Pravi, da je Ogulinova vedno poudarjala, da moramo biti hvaležni in dajala upanje. "Že kot majhni punčki mi je res dala upanje ali neko vero vase, da bo tudi meni uspelo. Tako zelo me je spodbujala in bila ponosna na moje šolske uspehe in mojo izobrazbo. V bistvu me je tako spodbudila, da zdaj končujem magisterij prava, da se bom lahko borila za pravice otrok. Pravzaprav se mi je v Zambratiji porodila želja, da bi postala pravnica, da bi imela malo več vpliva, da bi lahko pomagala socialno ogroženim družinam in prav ona me je za to tudi zelo motivirala, ker me je fascinirala z vsem svojim početjem. Res je vložila veliko truda, ampak ona je vse delala, kot da ni niti najmanj težko, z velikim srcem," opisuje Nanićeva. 

Glas se ji je začel tresti, ko je pomislila na to, koliko stvari se ji bo v življenju še zgodilo, pa Ogulinove ne bo morala prositi za nasvet, ki je po njenih besedah zlata vreden. "To je tisto, kar me najbolj zaboli," pravi. "Kot sem ji napisala tudi v zadnjem SMS-u, sem ji hvaležna za vsak objem, vsak nasvet in da je pač neskončna, da sem ji res iz srca hvaležna za vse," je povedala. 

'Tisti, ki dobi, sčasoma tudi zna dati'

Irena Žerdin je Anito Ogulin poznala 31 let. Spoznala jo je kot mentorico na letovanjih, pozneje pa ji je, čeprav se nista velikokrat videli, rekla prijateljica. "Poznam jo kot osebo, ki je vedno dala. Tudi za rojstni dan ali za pogreb je rekla, ne nosite meni šopkov, raje darujte ta denar. Enkrat smo ji za okroglo, za rojstni dan, prinesli šopke, pa jih je razdelila. Je rekla, da jih ne potrebuje in jih je razdelila," se spominja. 

"Enkrat sem jaz prišla nekaj urejat k njej v pisarno in ko je izvedela, da sem imela dva dni nazaj rojstni dan, mi je kar prinesla eno svojo lončnico iz pisarne. Kar je imela, je delila. Vedno je rekla, ti dej pa naprej. In takrat sem se naučila, da morajo stvari krožiti. Tisti, ki dobi, sčasoma tudi zna dati," pravi Žerdinova. 

Kot še poudarja, čuti neskončno hvaležnost, da jo je poznala, da se je od nje lahko učila. "Zdi se mi, kot da sicer ljudje živimo v enem mehurčku in če imam jaz, se nam zdi, kot da imamo vsi. Marsikdo pa skriva, da nima. Mislim, da so s tem, ko so moji otroci hodili v kolonije, res razvili empatijo," je poudarila. 

Hkrati je povedala še, da ti je Ogulinova vedno dala občutek, da si super človek. "Tudi ko sem kdaj prišla k njej, pa sem ji povedala, da sem kaj zafrknila, mi je dala vedeti, da sem super človek in da se od vseh stvari, ki jih narobe narediš, samo naučiš in postaneš še boljši. Nikoli ti ni dala občutka, da si kaj kriv," je dodala. 

Prepričana je, da si, kdor jo je poznal, želi biti dober. "Kdor koli je kar koli dobil, četudi samo iskren stisk roke, želi tudi sam nekaj dati naprej. Tudi ona je vedno govorila, česar ne potrebuješ, daj naprej," je še povedala. 

'Vedno si je vzela čas zate, vedno je dvignila telefon'

21-letna Anamaria Mihaljević je Ogulinovo prvič spoznala, ko je še kot otrok v drugem razredu osnovne šole prišla na letovanje v Zambratijo. "Ko sem se naslednje leto vrnila, se me je spomnila in tudi vsako naslednje leto. Zdi se mi, da sva si čez leta prirasli k srcu. Res mi je dala občutek, kot da je tudi moja mama, tudi govorila nam je, da smo njeni otročički," se spominja. 

"Tudi zunaj letovanj. Vedno si je vzela čas, dvignila telefon in ti posvetila nekaj časa, te vprašala, kako si, kako ti lahko pomaga. Ogromno mi je pomenilo, da mi je pomagala pri iskanju prakse. Ker študiram psihoterapijo, sem želela spoznati tudi ta sektor znotraj Zveze Anite Ogulin in ZPM in takoj me je povezala z odgovornimi. To mi je res veliko pomenilo," je povedala. 

Kot pravi, so se na Ogulinovo vedno obrnili tudi, kadar so želeli podariti kakšen računalnik ali oblačila. "Vedno je poskrbela, da so stvari prišle v prave roke," razlaga Mihaljevićeva. 

Kot pravi, jih je Ogulinova že kot otroke vedno spodbujala k temu, da so si pomagali med sabo in da so pomagali tudi mlajšim otrokom. "Ona je gotovo eden od razlogov, da smo danes takšni, kot smo, da še vedno skušamo pomagati," je povedala in pojasnila, da ji je priučila kar nekaj pomembnih vrednot, ki so še danes del njenega življenja. 

Zelo dobro se Ogulinove spomni tudi 21-letni Luka Žerdin, ki je od malih nog obiskoval kolonije, zadnjih pet let pa je tudi sam vzgojitelj. Ko je kot otrok hodil na letovanja, je bila pedagoška vodja prav Ogulinova. "Najbolj mi bo v spominu ostalo to, da je ona kot pedagoška vodja vedno vedela, kateri otroci prihajajo iz socialno ogroženih družin in kateri otroci s sabo nimajo denarja za sladoled. Popoldne, ko smo šli s plaže na sladoled, jim je vedno brez kakršnega koli vprašanja iz lastnega žepa kupovala sladoled," pravi in dodaja, da se ji je zdelo tako samoumevno, da jim bo ona plačala sladoled. 

Žerdin pravi, da vzgojitelji tudi danes nadaljujejo njeno skrb in  še danes vedno poskrbijo, da se nihče od otrok ne počuti izključenega. "Kdaj pridejo otroci, ki s sabo pač nimajo denarja in seveda bomo za to poskrbeli vzgojitelji oziroma bo sredstva priskrbela Zveza Anita Ogulin in ZPM. Tudi tem otrokom se vedno omogoči vse enake stvari kot ostalim, tako da nikoli ni nihče nič prikrajšan," je povedal.