Slovenija

Prostitucija dekriminalizirana

Ljubljana, 31. 07. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

V veljavo stopa novela zakona o prekrških zoper javni red in mir, ki dekriminalizira prostitucijo. Slednja tako več ne bo obravnavana kot prekršek, prostitutke ali prostituti pa več ne kot žrtve, temveč kot podjetnice oziroma podjetniki.

Novela je pred in ob sprejemanju sicer sprožila precej dilem v javnosti, skupina državljanov pa je tudi zbirala podpise za razpis naknadnega potrditvenega referenduma o sprejeti noveli, vendar je pobudnikom uspelo zbrati le 8000 podpisov, za razpis referenduma pa bi jih morali 40.000.

Po oceni policije naj bi bilo v naši državi okrog 1400 prostitutk, medtem ko števila prostitutov ni mogoče oceniti. Prav tako ni znano število t.i. občasnih prostitutk, ki jim je plačljiva spolnost le postranski zaslužek.

Novela zakona o prekrških zoper javni red in mir naj bi z dekriminalizacijo prinesla tudi priznavanje državljanskih pravic prostitutkam in prostitutom, da bodo lahko sami izbirali, ali se bodo ukvarjali z "najstarejšo obrtjo". Na ta način je možnost zapiranja in kaznovanja prostitutk in prostitutov ukinjena, odslej pa naj bi tako delovali samostojno ali povezano, brez posrednikov. Model dekriminalizacije pa ne predstavlja tudi legalizacije prostitucije, saj slednja zajema tudi kazniva dejanja zvodništva in posredovanja pri prostituciji - dekriminalizacija se tako nanaša zgolj na dejanje prostituiranja.

Prostitutke ali prostituti naj bi za spolne storitve zaračunavajo okrog 25.000 tolarjev in več, zato se v tej dejavnosti letno obrne več sto milijonov tolarjev oziroma po ocenah policije okrog deset milijonov evrov.

Eden od namenov novele je namreč tudi zvišanje spodnje meje predpisanih kazni za kazniva dejanja zvodništva in prisiljevanja v prostitucijo, zato novela dopušča kaznovanje oseb, ki sodelujejo, dovoljujejo ali podpirajo vdajanje prostituciji. Pravne osebe bodo za tak prekršek kaznovane z denarno kaznijo do 600.000 tolarjev.

Novelo zakona o prekrških zoper javni red in mir je v parlamentarno proceduro sicer vložila skupina poslancev LDS s prvopodpisanim Romanom Jakičem, skupina državljanov pa je zbirala podpise za razpis naknadnega potrditvenega referenduma o sprejeti noveli, vendar pri tem niso bili uspešni.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • Powered, bencinska kosilnica
  • Lounge naslanjač Relax
  • Lounge set Maja      
  • Gardena, robotska kosilnica      
  • žar
  •  Vrtna hiška, lesena, mikka
  • Scheppach visokotlačni
  • Lounge set Alex
  • Karcher visokotlačni
  • Villager robotska kosilnica
  • paviljon
  • sedežna fiesta