Proračunska resolucija

Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih z obdobje 2007-2023, s katero so se seznanili predsedniki koalicijskih strank in partnerski svet, zajema nabor 34 ključnih projektov, ki bodo v naslednjih letih krojili tudi vsebino državnih proračunov. "Gre za pomemben izvedbeni dokument, ki ga Slovenija doslej še nikoli ni imela," je po sestanku sveta dejal predsednik vlade in SDS Janez Janša. Predsedniki ostalih strank, ki sodelujejo v Partnerstvu za razvoj, so resolucijo pozdravili.

Resolucijo bo po sprejemu na vladi predvidoma jeseni obravnaval tudi državni zbor. Premier pričakuje, da bo dokument v DZ sprejet do konca leta, saj je njegovo izvajanje vezano na začetek leta 2007. Čeprav vlada po Janševih besedah resolucije ni zavezana poslati v DZ, bo razprava v parlamentu in nato v javnosti omogočila, da se bo nabor projektov še dodelal oziroma tudi spremenil. "Postopek bo odprt do konca sprejetja resolucije," je dejal.

Tudi zaradi tega Janša še ni želel našteti vseh v resolucijo vključenih razvojnih in infrastrukturnih projektov. Kot je bilo razbrati iz njegovih izjav in izjav ostalih predsednikov, pa imajo pomembno mesto energetski in prometni projekti. Nabor po Janševih besedah med drugim zajema tudi projekte, ki so že v začetnih fazah ali v izvajanju, pa zanje še ni bilo dokončno dorečeno financiranje, kot so hidroelektrarne na spodnji Savi in NUK 2. Poleg tega vključuje modernizacijo železniške infrastrukture. Na časovni iztek slednjega, finančno najzahtevnejšega projekta, je tudi vezano tudi obdobje veljavnosti resolucije.

Resolucija, ki po Janševih besedah obsega obdobje dveh in pol naslednjih finančnih perspektiv EU, predstavlja tudi "veliko, široko sliko", ki bo v pomoč poslancem DZ pri sprejemanju vsakoletnih državnih proračunov. Ob odločanju o proračunskih sredstvih je namreč dobro, da imajo širši pregled nad sredstvi, potrebnimi za izvedbo ciljev. Ta sredstva pa so po besedah finančnega ministra in predsednika NSi Andreja Bajuka zelo visoka, "več kot proračun premore". Zato je pomembno, da se z resolucijo odpira tudi razprava, na katerih področjih lahko pričakujemo, da bo javno-zasebno partnerstvo omogočilo uresničitev ciljev, je dejal Bajuk.

Z resolucijo se po besedah predsednika SD Boruta Pahorja urejajo prednostne naloge, potrebne za uresničitev ambicij Slovenije. Tako je resolucija po njegovih besedah pomembna osnova za dosego tretjega razvojnega soglasja. Predsednik SLS Janez Podobnik je poudaril, da ima "redko katera evropska država tak strateški pogled v prihodnost, ki obsega več finančnih perspektiv." Predsednik SNS Zmago Jelinčič pa je dejal, da bi tak dokument pričakoval že pred 15 leti. Resolucijo je označil za smel in pogumen načrt vlade, v katerega je vključeno tudi partnerski svet.