Pred tem pa je državni zbor potrdil uskladitveni dopolnili k temu zakonu, ki sta bili potrebni zaradi naknadnega zvišanja zneska primerne porabe na prebivalca v občinah, ki imajo izvoljenega predstavnika romske skupnosti v občinski svet. Poslanke in poslanci so s tem sklenili dvodnevno izredno zasedanje, na katerem so sprejeli sveženj proračunskih aktov, in sicer spremenjen proračun za leto 2004 ter dopolnjen proračun za leto 2005, zakon o izvrševanju proračuna za prihodnji dve leti ter odlok o programu prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leti 2004 in 2005.
V letu 2004, v katerem Slovenija vstopa v EU, je predvidenih za 1555,2 milijarde tolarjev prihodkov in 1647,6 milijarde tolarjev odhodkov, v letu pozneje pa 1619,1 milijarde tolarjev prihodkov in 1731,2 milijarde tolarjev odhodkov. Prihodnje leto je tako predviden proračunski primanjkljaj v višini 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2005 pa 1,7 odstotka.
Državni odhodki bodo višji od prihodkov za manj kot od nas zahteva Evropska unija. Sicer pa se debata o proračunu ni vrtela samo okoli tega, koliko in kako vlada troši davkoplačevalski denar, temveč tudi o tem, kako ga nabira.
Opozicija je bila kritična, pri sprejemanju zakona o izvrševanju proračuna je celo zapustila dvorano.
Izrecno so osnutku zakona, s katerim se bo omogočilo izvrševanje sprejetih proračunov, nasprotovali predstavniki poslanskih skupin SNS in SDS, medtem ko je predsednik matičnega odbora DZ za finance Ciril Pucko (LDS) opozoril, da hoče vlada v zakon spraviti tudi stvari, ki vanj ne sodijo.
Sašo Peče (SNS) je menil, da je predlagani zakon le nadaljevanje tako imenovane farse javnih financ, ki se je začela v četrtek s proračunsko sejo DZ. Po oceni SNS bi moral biti pristop vlade pri obravnavanju tega akta drugačen, v njem bi namreč morala biti vsebovana načela. "V kolikor bi sledili zahtevi oziroma obrazložitvi vlade je današnji akt izključno pravilnik. V tej državi pa si ne moramo privoščiti podzakonskega akta za 3000 milijard tolarjev, kolikor štejeta proračuna za leti 2004 in 2005, ki bi bil v domeni enega ministrstva ali pa vlade," je dejal Peče in sklenil, da predloga zakona o izvrševanju proračuna ne bodo podprli.
V poslanski skupini NSi po besedah Andreja Bajuka menijo, da je zakon o izvrševanju proračuna "posebnost naše zakonodaje, ki dejansko omogoča, da se stvari potem izvršujejo nekoliko drugače, kot pa je zapisano v proračunu". Predlog zakona o izvrševanju proračuna za leti 2004 in 2005 po njegovem prepričanju daje največje možnosti vladi za ustvarjanje višjega proračunskega primanjkljaja, kakor je naveden v proračunskih dokumentih, za prevzemanje obveznosti, ki jih bo treba plačati v naslednjih letih - te tudi niso eksplicitno izkazane - ter za zadolževanje države. "Državni zbor v sedanji sestavi veselo sprejema neko virtualno odpoved svojih dolžnosti in dejansko omogoča samovoljo izvršilne oblasti," je bil kritičen Bajuk.
Predlagani zakon je po besedah Cirila Pucka osnova za izvrševanje proračunov v naslednjih dveh letih, zato ga v LDS ob popravkih, ki jih je sprejel odbor za finance in monetarno politiko, tudi podpirajo. "Z njim dajemo vladi možnost, da bi se izognila različnim željam, ki se bodo v prihodnjem volilnem letu prav gotovo pojavljale," je dejal Pucko in dodal, da bodo s podporo temu zakonu državi omogočili, da država v naslednjih letih normalno deluje.
Po mnenju poslanske skupine SLS zakon o izvrševanju proračuna "dejansko kaže realnost javnih financ, še zlasti pa realnost življenja v naši državi," je dejal Franci Rokavec. V nadaljevanju je v zvezi s predlaganim zakonom izpostavil odprta vprašanja investicijskih transferov občinam, obsega državnih poroštev za obe leti, realnega prikaza javnega dolga, plačila davčnega dolga in višine zneska primerne porabe občinam. "Tem se vseskozi nalagajo nove obveznosti, sredstev za njihovo izvedbo pa država ne omogoči," je poudaril Rokavec in dodal, da je že skrajni čas, da država nameni minimalno izravnavo občinam in jo uskladi z novimi predpisi, ki so bili dani občinam. Na koncu je izrazil podpro temu zakonu, če bo šel v smeri reševanja omenjenih vprašanj.
Andrej Vizjak (SDS) je opozoril, da predlagani zakon - poleg tega, da daje prevelika pooblastila vladi, na kar v največji opozicijski strani že dalj časa opozarjajo - ponuja izvršni oblasti doslej največjo možnost za "kreiranje velikosti proračunskega primanjkljaja, za finančno zadolževanje države in za prevzemanje obveznosti, ki jih bo treba poravnati v naslednjih letih". Še najbolj problematično pa je po njegovem mnenju dejstvo, da predlagani zakon omogoča "enormno" prevzemanje obveznosti za naslednja leta, kar "zabetonira" prihodnje proračune. Kot je še ugotovil Vizjak, se bo država v letu 2004 lahko zadolžila za 293 milijard tolarjev, v letu 2005 pa kar za 422 milijard tolarjev, bode pa v oči, da ti zneski ne zajemajo vsega, na primer zadolževanje države za potrebe upravljanja z dolgovi. "Vlada si je s tem zakonom dala mandat, da se lahko zadolžuje tudi za prevzemanje dolga," je opozoril poslanec SDS in vprašal, za kateri dolg sploh gre, "morda davčni?"
Tudi po besedah Leopolda Grošlja (ZLSD) bodo s predlaganim zakonom o izvrševanju proračuna za leti 2004 in 2005 sprejemali "nekatere posebnosti", ki jih v predhodnih zakonih ni bilo. Prve pomembne nove rešitve so po njegovem povezane z našim vključevanjem v EU, saj v letošnjem letu sprejemamo tako rekoč prva evropska proračuna Slovenije. V zakonu so po njegovem tudi rešitve, povezane z različnimi mehanizmi za uravnoteženje proračuna, "pri katerih gre za poizkus, kako na najbolj preprost način regulirati proračunsko porabo v obdobju priključevanja Slovenije v unijo, ko so nekatere ocene prihodkovnih virov še vprašljive". Gre za tako imenovani fiskalni stabilizator, ki je predviden kot možnost dodatnega zadolževanja, o teh 15 milijard tolarjev pa vlada odloča v primeru, če so realizirani prihodki nižji od načrtovanih. "To sicer jemlje pristojnosti temu zboru, vendar se nam zdi za normalno izvajanje proračuna v letu 2004, ko bomo pristopili k uniji, potreben inštrument," je sklenil Grošelj.
