V DZ večinska podpora predlogom za davčne spremembe

V davčnem paketu so predlogi novel zakona o dohodnini, zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, zakona o davku na dodano vrednost, zakona o davčnem potrjevanju računov, zakona o davčnem postopku in zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Spremembe naj bi bile uveljavljene s 1. januarjem 2025.

Da bi v Slovenijo privabili novo delovno silo, bi vlada v zakon o dohodnini vključila novo davčno olajšavo za visoko kvalificirane kadre iz tujine v starosti do 40 let. Kot je dopoldne povedal finančni minister Klemen Boštjančič, bodo ti novi rezidenti pet davčnih let po prihodu v Slovenijo deležni znižane dohodnine v višini sedem odstotkov bruto plače. "Ukrep je namenjen privabljanju visoko kvalificirane delovne sile, za katero se konkurira na globalnem trgu," je dejal.

Poslancem opozicije se ta ukrep ne zdi pravičen. "Diskriminiramo domače strokovnjake, ki bodo morda prav zaradi tega svoje priložnosti raje poiskali v tujini," je dejal Franc Rosec (SDS). Jernej Vrtovec (NSi) pa je predlagal, naj se namesto te olajšave uvede socialno kapico, ki bi veljala tako za že zdaj zaposlene v Sloveniji kot za tiste, ki bi se priselili iz tujine.

Pomisleke do predlagane nove olajšave imajo tudi nekateri poslanci koalicije. Ker bo pogoj zanjo dvakratnik povprečne plače, se v SD po besedah Soniboja Knežaka bojijo, da bodo ukrep, namenjen inženirjem in razvojnikom, izkoristili menedžerji in direktorji. Podobno menijo v Levici, katere poslanec Milan Jakopovič je vprašal, koliko visoko izobraženih mladih zaposlenih sploh ima tako visoko plačo.

Vlada želi z novelo zakona tudi spodbuditi lastništvo zaposlenih v podjetjih, zato je pripravila dve rešitvi. Kot prvo je Boštjančič navedel preložitev obdavčitve nagrad za zaposlene v zagonskih podjetjih na kasnejše obdobje, kot drugo pa spremembe pri obdavčitvi nagrajevanja delavcev z delnicami na način, da se zmanjša strošek za delodajalca.

Veliko pozornosti so bile v razpravi deležne predlagane spremembe obdavčitve dohodkov iz dejavnosti za zavezance, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Z znižanjem najvišje dovoljene meje za sodelovanje v sistemu se bo obdavčitev za te podjetnike poslabšala, je opozoril Franc Rosec (SDS), medtem ko je Andreja Živec (Svoboda) ukrep podprla, a dodala, da vseeno še puščajo prostor za nadaljnjo razpravo.

Boštjančič je pojasnil, da želijo sistem normirancev ponovno približati prvotnemu cilju, to je administrativni poenostavitvi za zavezance z majhnim obsegom poslovanja. Po drugi strani je Vrtovec menil, da je cilj vlade drugačen, in sicer "obračun z zdravniki z normiranimi s.p. ali pa pridnimi ljudmi, ki poleg osemurnega dela nekje v službi delajo še popoldan".

Predlog novele zakona o davčnem postopku je vlada pripravila z namenom uresničitve odločbe ustavnega sodišča v zvezi s pravnimi posledicami nedovoljenega davčnega izogibanja. Poleg tega je vanj vključila še nekatere druge spremembe, predvsem s ciljem odprave administrativnih ovir in povečanja učinkovitosti pobiranja davkov.

V razpravi o predlogu novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin je bila največ pozornosti deležna določba, da se iz javnega vpogleda v podatke evidence trga nepremičnin izključi identifikacijska oznaka nepremičnine. Namen je, da se javnosti prepreči pridobivanje podatkov o strankah posameznih nepremičninskih poslov, je pojasnila Katja Božič s finančnega ministrstva.

A Vrtovec je opozoril, da se bo s tem namesto več reda na trgu nepremičnin povzročilo več zmede. Ukinitvi javnega vpogleda v evidenco trga nepremičnin pa nasprotujejo tudi v koaliciji, saj je Lucija Tacer (Svoboda) povedala, da bodo v nadaljevanju postopka predlagali črtanje te določbe. "Če ima nekdo pet ali več stanovanj, ki jim narašča cena, in s tem plemeniti svoje premoženje, potem nima nobenega razloga, da bi to skrival pred javnostjo," je menila.

Namen novele zakona o davku na dodano vrednost je prenos dveh evropskih direktiv v slovensko zakonodajo, in sicer naj bi se malim podjetjem olajšalo čezmejno poslovanje ter zvišal prag za obvezno identifikacijo in obračunavanje DDV s 50.000 na 60.000 evrov. Hkrati se bo DDV za pijače z dodanim sladkorjem in sladili zvišal z znižane 9,5-odstotne na splošno stopnjo, to je 22 odstotkov.

Med bistvenimi novostmi predloga novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb je Božič navedla omejitev prenašanja davčnih izgub na pet prihodnjih let, možnost prenosa neizkoriščenega dela olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod v pet let po letu investicije ter črtanje posebne opcijske ureditve za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Z novelo zakona o davčnem potrjevanju računov pa naj bi uredili sistem sporočanja podatkov o prodaji blaga in storitev preko avtomatov Finančni upravi RS.