Golob: Sredstva za reforme bodo zagotovljena

Vse naštete prioritete je vlada kljub zaostrenim fiskalnim pogojem po njegovih besedah uspešno vključila v predlog proračunov za leti 2025 in 2026. Za plačno reformo bo šlo denimo v naslednjih letih dodatnih 1,4 milijarde evrov, za obnovo po poplavah je v posebnem skladu že zbranih 200 milijonov evrov, za izgradnjo novih neprofitnih najemnih stanovanj je prvič v zgodovini v enem letu na voljo 100 milijonov evrov. "Za vse reforme, ki jih imamo predvidene, so predvidena sredstva v teh proračunih," je dejal.

Pri tem je kot tisto od prioritet, pri čemer se izvajajo največje spremembe in največje investicije, izpostavil zdravstvo. "Smo na dobri poti, kar dokazuje tudi to, da imamo vsak dan večjo podporo iz samega zdravstva, tudi izvajalcev medicinskih storitev in koncesionarjev," je dejal.

Poudaril je, da uspeva Sloveniji primanjkljaj kljub vsem reformam in dodatnim sredstvom zanje skozi leta zmanjševati. Na to bi morali biti po ponosni: "V celoti smo usklajeni z novimi fiskalnimi pravili na ravni EU, zelo malo je držav v Evropi, ki se lahko s tem pohvalijo."

Gospodarska slika Slovenije je po njegovih besedah ravno zaradi proračunskih politik te vlade bistveno boljša kot v marsikateri drugi razviti članici EU in tudi boljša od povprečja EU, pa čeprav smo se v zadnjih dveh letih soočili najprej z energetsko krizo zaradi vojne v Ukrajini in nato z obnovo po lanskih avgustovskih poplavah.

"Samo z gospodarsko rastjo lahko zagotavljamo socialno državo in blaginjo za prebivalstvo, ker to je tisto, čemur je proračun primarno namenjen," je dejal. Ob tem se mu zdi pomembno, da se gospodarske rasti in nizke stopnje brezposelnosti ne financira na račun dodatnega zadolževanja. "Delež dolga v BDP skozi leta te vlade ves čas konstantno pada," je dejal.

Za leto 2025 je DZ proračun sprejel že novembra lani, z zdaj predlaganimi spremembami pa se prihodki zvišujejo za 4,6 odstotka na 15,2 milijarde evrov in odhodki za osem odstotkov na 17,1 milijarde evrov. Na podobni višini bo poraba ostala tudi v letu 2026, medtem ko naj bi se prilivi v proračun povečali za dodatnih 4,5 odstotka.

Podrobneje je te številke v nadaljevanju seje predstavil finančni minister Klemen Boštjančič, vsebinske razprave pa danes še ne bo, saj bo najprej stekla na sejah zainteresiranih delovnih teles. Te bodo sklicane v prihodnjih dneh in po zaključku postopka naj bi DZ oba proračuna potrdil na novembrski seji.

Boštjančič: Z odločnimi ukrepi do dostojnega življenja

"Oblikovanje predloga sprememb proračuna za prihodnje leto in predloga proračuna za leto 2026 so spremljale negotovosti, povezane z varnostnim stanjem, spoznanja o nezadostni konkurenčnosti in produktivnosti Evrope v primerjavi z globalnimi tekmeci ter ponovna vzpostavitev fiskalnih pravil v EU," je minister povedal na današnji predstavitvi v DZ.

Za leto 2025 je v državnem proračunu predvidenih 15,2 milijarde evrov prihodkov, kar je 4,6 odstotka več, kot je predvideno zdaj, odhodki pa se zvišujejo za osem odstotkov na 17,1 milijarde evrov. Primanjkljaj bo tako znašal 1,9 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

V letu 2026 se bo po načrtih primanjkljaj znižal na 1,2 milijarde evrov, kar pomeni 1,6 odstotka BDP. Znižanje bo omogočila rast prihodkov na 15,9 milijarde evrov, medtem ko bodo odhodki ostali na podobni višini kot leto prej in pri 17,1 milijarde evrov.

Kot je navedel minister, v letu 2025 pričakujejo rast prihodkov predvsem na račun višjih davčnih prihodkov, in sicer iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb in njegovega začasnega dviga z 19 na 22 odstotkov, davka na premoženje oz. začasnega petletnega davka na bilančno vsoto bank, višjih trošarin, pri katerih so tiste na pogonska goriva precej višje od načrtovanih, in dviga drugih davkov na blago in storitve na račun dviga višine okoljske dajatve.

Obremenitve iz dohodnine se načrtuje v približno enaki višini, kar je posledica dogovora s socialnimi partnerji glede uskladitve olajšav in lestvice za odmero dohodnine. Tudi nedavčni prihodki se načrtujejo v približno enaki višini, nižji za 40 milijonov pa bodo kapitalski prihodki, donacije in transferni prihodki ter za približno 80 milijonov prihodki iz naslova prejetih evropskih sredstev, predvsem zaradi manjšega črpanja iz novega kohezijskega načrta.

V odhodkih je za plače in prispevke neposrednih uporabnikov proračuna predvidenih 1,9 milijarde evrov, na kar bodo vplivali učinki plačne reforme oz. po njegovih besedah učinki največje prenove plačnega sistema v zadnjih 15 letih. Za izdatke za blago in storitve je največ sredstev predvidenih za tekoče vzdrževanje železniške in cestne infrastrukture, za financiranje projektov finančne perspektive, predvsem za prilagajanje podnebnim spremembam, zagotavljanje socialne vključenosti in boljšega dostopa do zaposlitve, ter za modernizacijo in opremljanje vojske.

Stroški obresti so načrtovani v enakem obsegu, v okviru rezerv se večina načrtovanih sredstev v višini 1,2 milijarde evrov namenja za izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost, za sklade za obnovo, podnebne spremembe in vode. Odhodki bodo šli še za subvencije podjetjem, transfere posameznikom in gospodinjstvom ter občinam, pri tekočih transferih v sklade socialnega zavarovanja bodo največji del predstavljala sredstva za financiranje obveznosti do zavodov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje, je med drugim nanizal Boštjančič.

Investicijski izdatki se v obeh letih ohranjajo na približno enaki višini, kot so bili realizirani v letu 2023. "Ocenjuje se, da bo Slovenija ostala v vrhu držav EU po velikosti sredstev v BDP, ki se namenjajo za investicijske izdatke," je dejal. Od načrtovanih bo približno četrtina namenjena za promet in prometno infrastrukturo, sledijo odhodki za obrambo in zaščito ter sredstva, namenjena izobraževanju, športu in razvoju podeželja, je naštel.

V DZ razprava o vladnem predlogu novel šestih davčnih zakonov

DZ danes obravnava predlog novel šestih davčnih zakonov, ki jih je vlada pripravila s ciljem povečanja konkurenčnosti gospodarstva. Med njimi je predlog novele zakona o dohodnini, o katerem je Boštjančič dejal, da naj bi v Slovenijo privabil novo delovno silo. Opozicija mu nasprotuje, pomisleke imajo tudi v SD in Levici.

Da bi v Slovenijo privabili novo delovno silo, bi vlada v zakon o dohodnini vključila novo davčno olajšavo za visoko kvalificirane kadre iz tujine v starosti do 40 let. Kot je povedal Boštjančič, bodo ti novi rezidenti pet davčnih let po prihodu v Slovenijo deležni znižane dohodnine v višini sedem odstotkov bruto plače. "Ukrep je namenjen privabljanju visoko kvalificirane delovne sile, za katero se konkurira na globalnem trgu," je dejal.

Poslancem opozicije se ta ukrep ne zdi pravičen. "Diskriminiramo domače strokovnjake, ki bodo morda prav zaradi tega svoje priložnosti raje poiskali v tujini," je dejal Franc Rosec (SDS). Jernej Vrtovec (NSi) pa je predlagal, naj se namesto te olajšave uvede socialno kapico, ki bi veljala tako za že zdaj zaposlene v Sloveniji kot za tiste, ki bi se priselili iz tujine.

Pomisleke do predlagane nove olajšave imajo tudi nekateri poslanci koalicije. Ker bo pogoj zanjo dvakratnik povprečne plače, se v SD po besedah Soniboja Knežaka bojijo, da bodo ukrep, namenjen inženirjem in razvojnikom, izkoristili menedžerji in direktorji. Podobno menijo v Levici, katere poslanec Milan Jakopovič je vprašal, koliko visoko izobraženih mladih zaposlenih sploh ima tako visoko plačo.

Kot drugi ukrep, s katerim naj bi v Slovenijo privabili nove delavce, je Boštjančič navedel odpravo pogoja, da mora zavezanec za letno odmero dohodnine za nerezidente dokazati, da dohodki, doseženi v Sloveniji, v njegovi državi niso obdavčeni.

Vlada želi z novelo zakona tudi spodbuditi lastništvo zaposlenih v podjetjih, zato je pripravila dve rešitvi. Kot prvo je Boštjančič navedel preložitev obdavčitve nagrad za zaposlene v zagonskih podjetjih na kasnejše obdobje, kot drugo pa spremembe pri obdavčitvi nagrajevanja delavcev z delnicami na način, da se zmanjša strošek za delodajalca.

Veliko pozornosti so bile v razpravi deležne predlagane spremembe obdavčitve dohodkov iz dejavnosti za zavezance, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance naj bi se znižala s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa s 50.000 na 30.000 evrov. Hkrati je za prve predvideno zvišanje meje za uveljavljanje 80-odstotnih normiranih stroškov na 60.000 evrov, za druge pa ohranitev pri 12.500 evrih.

S tem se bo sistem normirancev ponovno približal svojemu prvotnemu cilju, to je administrativni poenostavitvi za zavezance z majhnim obsegom poslovanja, je pojasnil Boštjančič. Predlagane spremembe se sicer po njegovih besedah nanašajo na majhen del zavezancev in tudi v opoziciji so nasprotovali dodatnemu obremenjevanju normirancev zaradi zgolj 12 milijonov evrov dodatnih prihodkov. Cilj vlade je torej po Vrtovčevih besedah drugačen, in sicer "obračun z zdravniki z normiranimi s.p. ali pa pridnimi ljudmi, ki poleg osemurnega dela nekje v službi delajo še popoldan".

Po Knežakovih besedah si samostojni podjetniki ne zaslužijo zmerljivk, čeprav se v SD strinjajo, da je treba prilagoditi njihovo davčno obravnavo. Potrebne so povezane rešitve, ki bi preprečevale zlorabe, prekarnost in izmikanje obveznostim, je dejal in menil, da zgolj z davčnimi bremeni ne morejo odpraviti anomalij, ki jih na trgu dela predstavlja v podjetniška razmerja maskirano prekarno delo.

Med preostalimi določbami predloga novele zakona je ponovna izključitev subvencij za obdelavo območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (t.i. OMD plačila) iz obdavčitve. Omogočili naj bi tudi prenašanje neizkoriščenih olajšav za digitalni in zeleni prehod v naslednjih pet zaporednih let, podaljšali ukrep ničelne bonitete na električne avtomobile v naslednjih pet let in jo nato postopno zviševali ter omejili pokrivanje davčnih izgub na pet let.

DZ bo v nadaljevanju današnje seje obravnaval še predloge novel zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, zakona o davku na dodano vrednost, zakona o davčnem potrjevanju računov, zakona o davčnem postopku in zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Če bodo poslanci na koncu odločili, da so primerni za nadaljnjo obravnavo, vlada predlaga potrditev celotnega paketa še letos. Spremembe naj bi bile uveljavljene s 1. januarjem 2025.