Proračun za 2025 zaznamovale geopolitične, varnostne in gospodarske razmere

Proračun za leto 2025 je DZ sprejel že novembra lani, Saša Jazbec pa je na današnji seji odbora DZ za finance povedala, da so pripravo njegovih sprememb zaznamovale še vedno zaostrene geopolitične, varnostne in gospodarske razmere.

Prihodki se po predlogu sprememb proračuna zvišujejo za 4,6 odstotka na 15,2 milijarde evrov. Dodatne prihodke je državna sekretarka pojasnila med drugim z začasnimi namenskimi dajatvami, ki jih je uvedel zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, kot sta zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb in uvedba davka na bilančno vsoto bank.

Vlada poleg tega pričakuje tudi višje prilive od trošarin ter okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z izpusti ogljikovega dioksida, nekaj nižja pa zdaj za leto 2025 načrtuje prejeta evropska sredstva.

Proračunskih odhodkov je po novem predvidenih za 17,1 milijarde evrov, kar je osem odstotkov več kot doslej. "Za plače in prispevke neposrednih uporabnikov se namenja 1,9 milijarde evrov, to je 130 milijonov evrov več glede na že sprejet proračun in tukaj vidite učinke plačne reforme," je dejala Jazbec.

Povečujejo se tudi sredstva za vzdrževanje železniške in cestne infrastrukture, odplačilo obresti ter financiranje različnih projektov iz finančne perspektive 2021–2027. Visoko je načrtovana rezerva, kar je, kot je pojasnila Jazbečeva, posledica dejstva, da se preko rezerve izločajo sredstva v posamezne proračunske sklade, denimo v sklad za obnovo po poplavah.

Proračunski primanjkljaj naj bi tako prihodnje leto znašal 1,9 milijarde evrov, kar v deležu bruto domačega proizvoda predstavlja 2,6 odstotka.

A kot je dejal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun, utegne biti primanjkljaj še višji. V obravnavanem dokumentu namreč še niso upoštevane spremembe zakonodaje, ki pri njegovi pripravi še niso bile sprejete. Kot primer je navedel predlagani zakon o ogrevanju Šaleške doline. Opozoril je na ponavljajočo se prakso precenjevanja porabe, kar ima pogosto za posledico neučinkovito porabo javnega denarja.

Odbor sejo nadaljuje z obravnavo proračunskih dokumentov, med katerimi je poleg predloga proračuna še predlog zakona o njegovem izvrševanju. V slednjem piše, da povprečnina za občine znaša 725 evrov za obe leti, a kot je povedala Jazbečeva, je vlada medtem z dvema od treh občinskih združenj sklenila dogovor, da bo povprečnina prihodnje leto znašala 771,33 evra, leta 2026 pa 775,29 evra.

Po mnenju poslancev opozicije je predstavljeni dokument pripravljen preveč optimistično glede prihodkov ter premalo trezno pri porabi. Gospodarstvo se namreč ohlaja, industrijska proizvodnja pada in brezposelnost utegne zrasti, so opozarjali.

Rado Gladek (SDS) je dejal, da je čas debelih krav minil. To bi morali upoštevati tudi pri pripravi proračuna in torej prihodke načrtovati v višini, ki jo res lahko dosežejo. Podvomil je tudi v načrtovane odhodke, predvsem glede investicij, saj iz gradbeništva prihajajo novice o upadu poslov. Franc Medic iz NSi se je zbal, da se bodo za znižanje primanjkljaja povečale davčne obremenitve za gospodarstvo.

Nasprotno je Andreja Živic (Svoboda) menila, da je država s predlaganimi spremembami proračuna ubrala pravo pot. Da proračun odraža zelo razumen optimizem, pa je dejal njen strankarski kolega Aleš Lipičnik.

Odbor podprl dodatna sredstva za onkološki inštitut in štipendije za pedagoške poklice

Poslanske skupine, večinoma opozicije, so k predlogu proračuna vložile 63 dopolnil, s katerimi bi na druge programe prerazporedile skupaj nekaj več kot 224 milijonov evrov sredstev. Člani odbora so podprli dve v skupni višini pet milijonov evrov, obe so vložile poslanske skupine koalicije.

Od tega se bo z namenom reševanja prostorske problematike Onkološkega inštituta Ljubljana za 4,3 milijona evrov povečal proračun Urada RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, za 710.000 evrov pa proračun ministrstva za vzgojo in izobraževanje, da bo lahko povečalo obseg štipendij za pedagoške poklice.

Kot praktično vsako leto se je velik delež dopolnil nanašal na investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest. Člani odbora so vsa zavrnili, potem ko je Andrej Rajh z ministrstva za infrastrukturo povedal, da so morali nekatere predlagane projekte zaradi lanskih avgustovskih poplav za kakšno leto prestaviti, drugih pa kljub zagotovljenim sredstvom ni mogoče izvesti, ker denimo še nimajo zagotovljenih zemljišč ali gradbenega dovoljenja.

V letu 2025 naj se bi sicer izvajalo več kot 600 cestnih projektov in nekaj manj kot 100 železniških. "Res je, lani so Slovenijo prizadele ujme in takrat smo povedali, da bo prioriteta odprava posledic ujme, kar pa ne pomeni, da se nobeni drugi projekti ne izvajajo," je dejal Rajh.

Svet EU in Evropski parlament dosegla pogovor o proračunu

Proračun EU je po podatkih Evropske komisije vreden 199,44 milijarde evrov v obveznostih in 155,21 milijarde evrov v plačilih. Če ne upoštevamo sredstev za posebne instrumente izven večletnega finančnega okvirja (MFF), kot je instrument za podporo Ukrajini, pa je proračun težak 192,77 milijarde evrov v obveznostih in 149,62 milijarde evrov v plačilih, so navedli na Svetu EU.

Od skoraj 200 milijard evrov je za notranji trg, inovacije in digitalizacijo predvidenih 21,48 milijarde evrov, za kohezijo, odpornost in vrednote pa 77,98 milijarde evrov. Za naravne vire in okolje, kar vključuje tudi kmetijsko politiko, je medtem predvidenih 56,73 milijarde evrov. Migracijam in upravljanju meja bo predvidoma namenjenih 4,79 milijarde evrov, varnosti in obrambi 2,63 milijarde evrov, financiranju sosedske in globalne politike pa 16,31 milijarde evrov. Za financiranje evropske javne uprave je medtem predvidenih 12,85 milijarde evrov.

Za posebne finančne instrumente, ki niso del MFF, je v proračunu za prihodnje leto predvidenih 6,67 milijarde evrov. Od tega je 4,32 milijarde evrov predvidenih za instrument podpore Ukrajini.

"Dosegli smo dogovor o uravnoteženem proračunu, ki nam omogoča sredstva za delovanje na prednostnih področjih EU, pri tem pa upošteva tudi interese davkoplačevalcev," je ob dogovoru povedal Peter Banai z madžarskega ministrstva za finance in glavni pogajalec Sveta za proračun EU za 2025.

Po njegovih besedah proračun zagotavlja tudi dovolj finančnih sredstev za odziv na neprevedljive okoliščine. "Ta realen pristop upošteva trenutno gospodarsko in geopolitično sliko ter potrebo po prilagajanju novim izzivom, ki se lahko pojavijo leta 2025. Poleg tega dogovor zagotavlja potrebna finančna sredstva za obnovo držav, ki so jih prizadele naravne ujme," so Banaija v Svetu EU še povzeli v sporočilu za javnost.

Dosežen dogovor so pozdravili tudi evropski poslanci. "Dosegli smo močan dogovor o proračunu EU za leto 2025 v višini skoraj 200 milijard evrov, kar pomeni šestodstotno povečanje glede na leto prej," so v sporočilu za javnost povzeli romunskega poslanca Victorja Negrescuja iz vrst socialistov povzeli v Evropskem parlamentu. Po njegovem mnenju so pokazali, da so na evropski ravni sposobni skupnih in jasnih rešitev, ki naslavljajo izzive EU in pričakovanja državljanov.

Evropski komisar za proračun Johannes Hahn je medtem poudaril, da doseženi dogovor predstavlja dobro ravnovesje med nujnimi finančnimi potrebami in nadaljnjim izvajanjem programov, ki omogočajo, da gre Evropa naprej.

Evropska komisija je sicer v osnutku dokumenta predlagala proračun v višini 193,05 milijarde evrov v obveznostih in 147,09 milijarde evrov v plačilih. Svet EU je nato predlagal proračun v višini 191,53 milijarde evrov v obveznostih in 146,21 milijarde v plačilih, parlament pa 194,28 milijarde evrov v obveznostih in 147,90 milijarde evrov v plačilih. Gre za vrednosti brez upoštevanja posebnih finančnih instrumentov.

Ob upoštevanju teh instrumentov je predlog komisije znašal 199,7 milijarde evrov, predlog Evropskega parlamenta pa 201 milijardo evrov.

Evropski parlament in Svet EU imata zdaj 14 dni časa, da formalno potrdita danes doseženi dogovor. Svet EU ga bo po pričakovanjih potrdil 25. novembra, parlament pa naj bi o proračunu glasoval dva dni pozneje.