Rast ob slabših razmerah na trgu?

Poslanci so se na izredni seji državnega zbora seznanili s predlogom državnega proračuna za prihodnji dve leti. Skupaj s proračunskim memorandumom za leti 2010 in 2011 sta jim ga predstavila premier Borut Pahor in finančni minister Franc Križanič. "Prihodnje leto lahko vnovič pričakujemo gospodarsko rast. V letu 2011 se utegne rast še okrepiti, lahko bi znašala 2,5 odstotka," je uvodoma dejal Pahor. Še naprej pa se bodo po njegovih besedah poslabševale razmere na trgu.

Po njunih predstavitvah je odprta pot za vlaganje morebitnih amandmajev. Vsebinske razprave ni bilo, pač pa naj bi potekala na parlamentarnih odborih v času do 23. oktobra, ko je kot zadnja napovedana seja parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko. Na osnovi pripomb bo morala vlada najpozneje do 8. novembra pripraviti dopolnjeni predlog proračuna, tako da bi državni zbor lahko proračun sprejel na redni novembrski seji.

'Proračun, usmerjen k rezultatom'

Vlada je tokrat proračun pripravila na drugačen način kot doslej. Po besedah ministra za razvoj in evropske zadeve Mitje Gasparija je "usmerjen k rezultatom", kar pomeni, da se načrtovanje izdatkov neposredno poveže s cilji in dejavnostmi za dosego ciljev. Proračunska sredstva po novem niso več razdeljena po posameznih ministrstvih, temveč po 16 razvojnih politikah. Od tega bo prihodnje leto največ denarja namenjenega za področja socialne varnosti in zdravstvenega varstva (2,6 milijarde evrov), izobraževanja, kulture in športa (1,7 milijarde evrov), nacionalne varnosti, obrambe in zunanjih zadev (milijarda evrov), promet in prometno infrastrukturo (830 milijard evrov) in visoko šolstvo, znanost, tehnologijo ter informacijsko družbo (719 milijonov evrov). Manj denarja naj bi priteklo v Pahorjev vladni kabinet.

Vlada zatrjuje, da je pripravila krizni proračun, ki pa je še vedno tudi varčevalno naravnan. Prihodnje leto naj bi se v državno blagajno steklo 8,65 milijarde evrov, odhodki pa so predvideni v višini 10,48 milijarde evrov. V letu 2011 pa je predvideno zvišanje prihodkov na 8,82 milijarde evrov, medtem ko naj bi se odhodki znižali na 10,38 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj bo prihodnje leto še ostal na ravni iz leta 2009, in sicer bo znašal 1,8 milijarde evrov oziroma pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2011 pa naj bi se znižal na 1,6 milijarde evrov oziroma 4,1 odstotka BDP.

Po besedah finančnega ministra Križaniča je proračun za prihodnji leti naravnan tako razvojno, protikrizno kot tudi varčevalno. Križanič se je strinjal, da je z javnofinančnega vidika bolje, če je primanjkljaj nižji poudaril pa je, da je v gospodarski krizi ''vendarle potrebno iz proračunskih virov še izdatneje krepiti potrošnjo, investirati in tudi zagotavljati minimalen socialni standard prebivalstva''.

Opozicija kritična

''Proračuna za leti 2010 in 2011 sta protirazvojna, nista varčevalno naravnana, predvideni proračunski primanjkljaj pa se nevarno povečuje,'' opozarjata opozicijska poslanca SDS, Andrej Vizjak in Zvone Černač. Iz predlogov proračuna naj bi bilo razvidno tudi, da vlada za prihodnji dve leti načrtuje uvedbo novih davkov, in sicer za izpuste CO2 in nepremičnine.

Tudi NSi opozarja na povečevanje javnofinančne zadolženosti in na dejstvo, da so zaradi še vedno odprte vsebine predloga interventnega zakona glede plač v javnem sektorju, pokojnin in drugih socialnih transferjev "izračuni narejeni brez krčmarja". Velik javni dolg države po mnenju NSi prinaša "fantastične stroške odplačevanja obresti, s čimer bomo močno obremenili prihodnje generacije".