Pahor: Zmaga je bila sreča za Slovenijo

Ob prvi obletnici zmage Socialnih demokratov na parlamentarnih volitvah predsednik stranke in premier Borut Pahor priznava, da bi lahko sicer kdo rekel, da je bilo to za stranko slabo, saj je prevzela odgovornost v najtežjih časih. Sam pa meni, da je bila zmaga stranke "sreča za Slovenijo".

Delo vlade v preteklem letu Pahor ocenjuje kot uspešno. Po njegovem mnenju so namreč uspeli "preveslati to izjemno težko leto na relativno uspešen način". Priznava, da so bili tudi spodrsljaji in napake. "Nobena vlada ne dela perfektno," je dejal. Hkrati pa meni, da je bila vlada relativno uspešna glede na leto, ki je bilo za Slovenijo po osamosvojitvi prav gotovo nekaj posebnega.

Po njegovi oceni je ministrska ekipa delala uigrano, kljub temu da so se pojavljale izjave, ki so mogoče dajale drugačen vtis.

''Prvo leto po volitvah v državnem zboru so zaznamovali finančna in gospodarska kriza, velika pričakovanja ljudi, ki so se odločili za spremembe, in slaba dediščina prejšnje vlade, ki jo je sedanja vlada podedovala in ki se je pokazala že v državnem proračunu za leto 2009,'' je dejal vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič. ''Prav ta proračun je bil osnovan na nerealnih temeljih, izračuni zanj pa so bili narejeni brez pokritja.

Da je tako, po njegovih trditvah priča spremenjen zakon o izvrševanju proračuna, ki je bil sprejet "ravno zaradi tega, da ne bi bilo treba popravljati proračuna" in pripraviti rebalansa, iz katerega bi te stvari prišle na dan. Zato ocenjuje, da sta dva rebalansa letošnjega proračuna rezultat ne le krize, ampak "tudi prejšnje politike". Skupno naj bi po seštevku na strani prihodkov in odhodkov negativna dediščina znašala okoli 1,5 milijarde evrov, je opozoril.

Sedanja koalicija se je kljub temu po besedah vodje PS SD lotila potrebnih, tudi strukturnih reform. ''Pri tem pa se ustvarja umetno dilemo med socialno državo in razvojem, saj z ukrepi delujejo v obe smeri.'' Med ukrepe na tem področju je izpostavil zakon o delnem subvencioniranju delovnega časa in zakon o delnem povračilu nadomestila plač.

Majda Potrata (SD) pa je ob enoletni oceni izpostavila težave pri izpeljavi ukrepa univerzalne šolske prehrane v sedanjih razmerah. Tako je šla večina z rebalansom na šolstvo prerazporejenih sredstev za obveznosti iz tega naslova in iz naslova brezplačnih vrtcev za drugega otroka, je opozorila. Kot pomembno novost na zakonodajnem področju pa je omenila novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je v prioritetni položaj postavila javno šolstvo, s katerim je po njenem mnenju "mogoče zagotoviti pravičnost in vključenost v največji možni meri". Novela je spremenila tudi sestavo svetov zavodov in vnovič vzpostavila večjo avtonomijo šolskega prostora, je dodala.

Potrč: Ni pomoči od opozicije

Miran Potrč je poudaril, da v sedanjih razmerah ne dobivajo ustrezne pomoči od opozicije, razen v besedah. Vlada se je poleg tega v zadnjem letu dni soočala z dolgotrajnimi vprašanji, med katerimi je omenil odnose s Hrvaško in vojne zakone. V prvem primeru je iskanje kakršne koli rešitve "vedno rizično početje", vendar je bilo po mnenju SD prav "stopiti z mrtve točke in stopicanja na mestu". Pri sprejemanju vojnih zakonov pa je po njegovem mnenju prišlo do polarizacije namesto povezovanja.

Janša: Vlado spremlja hendikep zaradi predvolilnih dogajanj

''Za nami je leto prelomljenih predvolilnih obljub, neizpolnjenih pričakovanj, enormne zadolžitve države in nekompetentnega spopadanja vlade z gospodarsko krizo,'' pa ocenjuje predsednik SDS in bivši premier Janez Janša. Spomnil je, da je vlada začela mandat "z vprašljivo legitimnostjo zaradi predvolilnih dogajanj, ta hendikep pa se je poznal celo leto''. Od nove vlade so po njegovih besedah prav tako pričakovali sestavo močnejše ekipe. Upali so, da "se bo vlada poskušala spopasti s ključnimi problemi v državi, tudi če ji ne bo povsod uspelo". Ob obletnici parlamentarnih volitev je poudaril, da "težko najdemo področje, kjer bi lahko našteli kakšne uspehe. Od vseh ključnih obljub, ki so bile dane ob začetku mandata in tudi pred volitvami, niti ena ni uresničena."

Kot pravi, bi morala vlada začeti delati na razbremenitvi gospodarstva, davčnih olajšavah in na ustvarjanju pogojev za pozitivno gospodarsko rast. Ta vlada pa je po njegovo naslovila le del problema tj. s socialnimi transferji se je usmerila v socialni vidik krize, pri tem pa je denar jemala s povečanjem primanjkljaja v proračunu.

Pripravljenost na sodelovanje z vlado v SDS ostaja, je nadaljeval Janša, ki pa je spomnil, da je na potezi vladna stran. Osebno sicer meni, da še nikoli ni bilo "tako malo sodelovanja" med koalicijo in opozicijo, razen v času vlade Antona Ropa.

Obljuba o novem načinu kadrovanja prek Kasov je bila, tako Janša, "prelomljena prva in najbolj grobo". Ljudi na vodstvenih položajih se je menjavalo tudi v podjetjih, kjer so bili rezultati "boljši kot kadar koli doslej", pri iskanju povodov za zamenjave pa se je "bilo pripravljeno diskreditirati celotno podjetje", je še opozoril.

Žerjav: Premalo ukrepov za rešitev gospodarstva

Tudi predsednik SLS Radovan Žerjav meni, da se vlada z gospodarsko-finančno krizo ni spopadala ustrezno. Eno leto vladanja pa je označil kot leto izgubljenih priložnosti. Po njegovem so bili ukrepi vlade prepočasni in premalo robustni. Ukrep delnega subvencioniranja delovnega časa ni odigral vloge, za katero je bil predviden, drugih ukrepov pa ni bilo. Žerjav je bil kritičen tudi do Pahorjeve "nove kadrovske paradigme“. Kot je še dejal, je SLS delovala konstruktivno, saj so njeni poslanci od 86 zakonov, ki jih je predlagala vlada glasovali samo proti sedmim. Koalicija pa po drugi strani predlogov opozicije, razen dveh, ni podprla.

'Vlada je v danih pogojih delovala solidno'

Leto dni po volitvah v DZ se soočamo s problemi, ki jih takrat še ni bilo na dnevnem redu, je opozoril predsednik Zaresa Gregor Golobič in ocenil, da "gre za solidno delovanje vlade v teh pogojih". Kot je pojasnil, pa bo osrednja preizkušnja za vlado združiti strukturne reforme v "prepričljiv, celovit paket".

Glede izjav Janeza Janše, da izvolitev te vlade ni bila legitimna, pa je Golobič dejal: "Janez Janša je tip politika, ki veže legitimnost na svoj uspeh. Kar predstavlja uspeh zanj osebno, je legitimno, in kar ne, je nelegitimno, je prevara, je laž, je nekaj, kar je narobe."

Nizka podpora vladi, med strankami vodi SDS

Vlado Boruta Pahorja sicer po najnovejši raziskavi Vox populi kot uspešno ocenjuje le še 38 odstotkov vprašanih. Med strankami največjo podporo uživa opozicijska SDS. Če bi bile volitve danes, bi največ, 24,4 odstotka vprašanih, glasovalo za SDS, največja vladna stranka SD pa sledi s 16,7 odstotka.