Lani so ceste zahtevale 130 življenj, deset več kot v letu 2015, ko smo zaradi poslabšane prometne varnosti že bili plat zvona. Doslej najboljše leto, ko se je zdelo, da preventiva vendarle deluje (če že razloga za navdušenje nad stanjem cest ni bilo), je bilo 2014, ko je umrlo 108 ljudi. 108 preveč, a vendar manj kot kadar koli prej ali pozneje.
Lansko leto se je začelo žalostno. Januarja je na naših cestah ugasnilo 13 življenj, štirje so umrli, ko je v megli na primorski avtocesti verižno trčilo kar 56 vozil. Naleti, pokanje pločevine, kriki, beg. Udeleženci tega ne bodo nikoli pozabili, le upamo pa lahko, da so pretresljivi posnetki streznili tudi druge.
Po februarskem sorazmernem zatišju se je črna bera nadaljevala - marca devet mrtvih, aprila kar 14, maja in junija po 12. Po pol leta je bilo jasno, da se je prometna varnost močno poslabšala. Če je do konca junija 2015 za posledicami prometnih nesreč umrlo 44 ljudi, jih je lani kar 65. Poleti je pokalo naprej - julija 15, avgusta kar 20 žrtev.
Zadnji meseci leta so nato prinesli upanje."Od septembra dalje beležimo izboljšanje stanju varnosti cestnega prometa. V zadnjem tromesečju je na slovenskih cestah umrlo 21 udeležencev v cestnem prometu, kar je najmanj v zadnjih 25 letih," je v zadnjih dneh novembra poudaril Igor Velov, direktor Agencije za varnost prometa (AVP). Decembra se je zdelo, da se pozitiven trend nadaljuje, nato pa je prišel tragičen zadnji teden leta. V samo nekaj dneh je umrlo šest ljudi, med njimi dva zelo mlada – 18-letna voznica, ki jo je s ceste zaneslo v reko Sočo, in 19-letnik iz avtomobila, v katerega se je na avtocesti zaletel objestni voznik.
Avtocestne policije ne bo
Pravkar minulo leto je izstopalo po slabši varnosti na avtocestah in hitrih cestah, kjer je umrlo precej več ljudi kot v preteklih letih.
"Ocenjujemo, da gre to pripisati večjemu številu osebnih voženj, povečanemu tovornemu prometu, tranzitu in turizmu. Kljub povečanju gostote prometa pa se je nadzor nad njim (nad avtocestami, op. a.) zmanjšal," so novembra ugotavljali na Agenciji za varnost prometa.
Da bi povečali varnost, so med drugim predlagali uvedbo avtocestne policije, čemur pa na vladi niso naklonjeni. "Da bi vzpostavili posebno avtocestno policijo, pa menim, da ni realno," je prejšnji teden dejala ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar. Vlada je sicer že na eni od novembrskih sej v odgovoru na poslansko vprašanje zapisala, da o tem ne razmišlja. Kadrovski primanjkljaj nameravajo zapolniti s policisti, ki jih po vstopu Hrvaške v schengensko območje ne bodo več potrebovali na južni meji, zato ocenjujejo, da potrebe po ustanovitvi avtocestne policije ni.
Je pa gotovo potreba po večjem vlaganju v slovensko cestno omrežje. Po podatkih Evropske komisije je namreč po kakovosti cest Slovenija na 19. mestu med 28 članicami in pod povprečjem EU.
Kdaj nas bo izučilo?
Sicer pa nam statistika pove še nekaj: da nas nič ne izuči. Število nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola se je povečalo in občutno več je bilo tako lahko kot hudo telesno poškodovanih.
Številni še vedno menijo, da po kozarčku, dveh, treh ... lahko varno vozijo. A to ne drži.
"Alkohol zavira delovanje vseh človekovih funkcij, ki so pomembne za varno udeležbo v cestnem prometu. Najprej oslabi sposobnost normalnega miselnega presojanja, spreminja razpoloženje, poveča samozavest in nekritično borbenost. Navkljub subjektivnemu občutku večje moči se po uživanju alkohola zmanjša učinkovitost, še posebej sposobnost razumnega ravnanja. Posledica tega je vožnja preko svojih zmožnosti in zmožnosti vozila, ob tem voznik ne upošteva prometnih razmer in drugih udeležencev v cestnem prometu," so na AVP pojasnili, zakaj je alkohol nevaren in zakaj na ceste ne sodi.
"V prometu to konkretno pomeni izzivanje nevarnosti: prepočasna ali prehitra vožnja, težje obvladovanje ali spremljanje smeri vožnje, neuporaba ali napačna uporaba smernih kazalcev, ustavljanje pri zeleni luči, vožnja v rdečo luč, predrzna in agresivna vožnja itd. Vozniki pod vplivom alkohola so hitreje utrujeni."
Zavedati se moramo, da alkohol v organizmu ostane več ur in tudi takrat, ko že menimo, da imamo "trezno" glavo, še vedno vpliva na našo sposobnost vožnje.
Dejstva o alkoholu in vožnji (vir: Policija.si):
| 0,2 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,09 miligrama v litru izdihanega zraka pomeni: - Sposobnost opazovanja premikajočih se luči se poslabša. Ponoči niste več sposobni pravilno oceniti razdalje do vozil, ki prihajajo nasproti ali jih dohitevate. |
| 0,3 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,14 miligrama v litru izdihanega zraka pomeni: - Sposobnost globinskega opazovanja se zmanjša, zato ne morete več pravilno oceniti razdalje. Posledici sta tvegano prehitevanje in prekratka varnostna razdalja v gostejšem prometu. - Možnost za povzročitev prometne nesreče se poveča za petkrat. |
| 0,5 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,24 miligrama v litru izdihanega zraka pomeni: - Opazovani objekti se vam zdijo bolj oddaljeni, kot so v resnici, zato pripeljete v ovinek s preveliko hitrostjo in zamujate s spreminjanjem smeri, posledično pa lahko vozilo zanese v ovinku. - Pojavi se t. i. rdeča slepota. Vedno težje zaznate rdečo luč na semaforju, luči za označevanje vozila, zavorne luči, označbe za oviro na cesti itd. - Zmanjševati se začne sposobnost hitrega preusmerjanja pogleda z enega predmeta na drugega. - Prilagajanje naglim svetlobnim spremembam je vedno težje in tudi zasenčene luči vozila, ki pripelje nasproti, vas lahko začasno oslepijo. - Bistveno sta zmanjšani pozornost in zmožnost pravočasnega reagiranja, zaradi česar je pot ustavljanja daljša. Če pri hitrosti 50 km na uro pritisnete na zavoro sekundo kasneje, se pot ustavljanja vozila podaljša za 14 metrov. - Pojavijo se motnje ravnotežja, kar je zlasti nevarno za tiste, ki se vozijo na vozilih z dvema kolesoma |
| 1,0 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,48 miligrama v litru izdihanega zraka pomeni: - Bistveno je motena reakcija oči na svetlobo, težko se prilagajate hitrim svetlobnim spremembam. - Bistveno je zožen zorni kot oči. To pomeni, da ne morete več pravočasno dojemati, kaj prihaja z vaše leve in desne strani, kar je lahko še zlasti usodno v križiščih. - Zaznamovanje in ocenjevanje globine prostora in pozornost se zmanjšata za polovico. To pomeni da vozite praviloma s premajhno varnostno razdaljo, da so vaše reakcije prepozne in večinoma napačne in da na določene nevarnosti sploh ne reagirate več. Posledice so naleti. - Reakcijski čas in z njim pot ustavljanja se povečujeta. - Možnost udeležbe v prometni nesreči se v primerjavi s treznim voznikom poveča za 25-krat. |
Bi pomagale še strožje omejitve?
Najboljši nasvet je: bodite 0,0 voznik. Vse več ljudi tudi podpira predlog, da bi to postala zakonska obveza za vse. Naklonjeni so tudi alkoholnim ključavnicam, je pokazalo merjenje javnega mnenja, ki so ga izvedli na AVP. Večina bi jih namestila voznikom, ki so že bili kaznovani zaradi vožnje pod vplivom alkohola in so jih znova dobili.
Alkoholne ključavnice vozniku preprečijo, da bi vžgal motor, če v izdihanem zraku zaznajo prisotnost alkohola. V Sloveniji že obstaja predlog, po katerem bi voznik odvzeto vozniško dovoljenje lahko pridobil nazaj, če bi za določen čas najel omenjeno napravo. Ta bi beležila, v kakšnem stanju je bil, ko se je odločil sesti za volan, in kolikokrat mu je vožnjo preprečila.
KOMENTARJI (382)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.