Ne bodite razlog za intervencijske luči, v decembru naj svetijo le praznične, pozivajo na Agenciji za varnost prometa in slovenski policisti. Nacionalna preventivna akcija na slovenskih cestah bo potekala do 12. decembra 2021.
Zloraba alkohola je do konca novembra letos botrovala 1.277 prometnim nesrečam, 631 telesnim poškodbam in 33 smrtnim žrtvam. Kljub temu, da je bilo letos le 1 % več prometnih nesreč zaradi povzročiteljev pod vplivom alkohola, pa je bilo smrtnih žrtev za kar 27 % več. V prvih petih mesecih letošnjega leta je zaradi povzročiteljev pod vplivom alkohola umrlo sedem oseb, nato pa v pol leta kar 26. Povprečna stopnja med vsemi alkoholiziranimi povzročitelji prometnih nesreč letos znaša 1,42 promila, med smrtnimi prometnimi nesrečami pa 1,39 promila, izpostavljajo na Agenciji za varnost prometa.
Alkohol in lažen občutek poguma
Med vzroki za nastanek smrtnih prometnih nesreč pri povzročiteljih pod vplivom alkohola prednjačita neprilagojena hitrost (17 umrlih) in nepravilna stran/smer vožnje (12 umrlih). Zaradi teh dveh vzrokov je bilo zabeleženih kar 88 % vseh smrtnih žrtev oziroma 29 od 33 umrlih. Vožnja z neprilagojeno hitrostjo je pogosto povezana s predhodnim uživanjem alkohola, ki daje lažen občutek poguma. Kombinacija teh dveh dejavnikov je žal prevečkrat usodna, so poudarili. Med vsemi povzročitelji smrtnih prometnih nesreč pod vplivom alkohola je bila povprečna stopnja alkoholiziranosti 1,39 promila. Neslavni "rekorder" med njimi je imel 3,14 promila, voznik osebnega avtomobila v starosti 57 let.

Vsi povzročitelji smrtnih prometnih nesreč so bili moški, izstopajo povzročitelji od 45-54 in od 55-64 let, vozniki osebnih avtomobilov in motornih koles. Zaradi povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola v dovoljeni meji (med 0,01 in 0,5 promila) alkohola v krvi je letos umrlo pet oseb. Letos sta bila najmlajša med smrtnimi žrtvami mladostnika v starosti 15 in 16 let, oba pod vplivom alkohola in oba voznika enoslednega motornega vozila, ki sta prometno nesrečo tudi povzročila. Najstarejši povzročitelj je imel 80 let, voznik osebnega avtomobila, ki je v prometni nesreči tudi umrl.
Smrtnih žrtev največ v podravski in osrednjeslovenski statistični regiji
Po številu prometnih nesreč, povezanih z alkoholom, negativno izstopajo Posavska s statistično 7,68 prometnih nesreč na 10.000 prebivalcev, Obalno-kraška s statistično 7,56 prometne nesreče na 10.000 prebivalcev in Jugovzhodna Slovenija s statistično 7,29 prometnih nesreč na 10.000 prebivalcev. Po umrlih v prometnih nesrečah, povezanih z alkoholom, prednjačita podravska (10 umrlih) in osrednjeslovenska (5 umrlih) statistična regija. Najnižje število, statistično 3,54 prometne nesreče na 10.000 prebivalcev, so zabeležili v koroški statistični regiji. Spodbudni podatki prihajajo iz zasavske statistične regije, kjer ni bilo smrtnih žrtev zaradi alkoholiziranih povzročiteljev.
Na današnji novinarski konferenci je direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar izpostavil, da se alkohol in udeležba v prometu povsem izključujeta: "Prometne nesreče, povzročene pod vplivom alkohola, praviloma prinašajo težke poškodbe, invalidnost, smrt in zaznamujejo premnoge družine. Pod vplivom alkohola in drog mislite, da vozite bolje kot dejansko. Temu sledijo slabša sposobnost zaznavanja, napačne ocene razdalj, počasne reakcije, motnje pri ravnotežju, zožen zorni kot. Alkohol pa ni »kriv« za prometno nesrečo. Odgovoren je človek, ki se alkoholiziran usede za volan in nesrečo povzroči."
Hrana in zrak ne ublažita posledic alkohola, alkoholiziranost se pokaže kasneje
Zelo zmotna so tudi prepričanja, da obilna hrana lahko ublaži posledice pitja alkohola, je poudaril. Zaradi hrane pride le do zakasnitve in se alkoholiziranost pokaže kasneje: "Tudi svež zrak in gibanje na prostem ne moreta izničiti učinka popitega alkohola. Izgovori, da so nas drugi prepričali v pitje, da je pot do doma zelo kratka, ali da nismo toliko spili, da ne bi mogli voziti, v promet prinašajo velika tveganja. Bodite 0.0 voznik in tako izkazujte tudi spoštovanje do požrtvovalnega dela predanih ljudi v zdravstvu. Neodgovorno izpostavljanje sebe in drugih tveganjem za najhujše posledice ne sodi v promet. Ravnajte odgovorno in spoštljivo, naj bodo ceste prostor solidarnosti in ne objestnega ravnanja," poziva Hribar.

Decembra na slovenskih cestah preverjanja voznikov
Vodja Sektorja prometne policije mag. Ivan Kapun je pojasnil: "V zadnjem obdobju se delež prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci prometnih nesreč, ni bistveno spremenil in ostaja približno na 10 odstotkih. Zaskrbljujoče pa je, da več kot tretjina voznikov, ki povzročijo smrtno prometno nesrečo, vozi pod vplivom alkohola. Da bi bile slovenske ceste varne za vse prometne udeležence, bodo policisti med 6. in 12. decembrom po vsej Sloveniji preverjali, ali vozniki vozijo pod vplivom alkohola. Več pozornosti pa bomo namenili tudi preverjanju prisotnosti drog pri voznikih."
V tem času bo na številnih cestnih relacijah po državi zato mogoče opaziti povečano število policistov, ki bodo preverjali tako vožnjo pod vplivom alkohola kakor tudi vožnjo pod vplivom prepovedanih drog in psihoaktivnih zdravil. Poostrene kontrole bodo potekale ob različnih časovnih obdobjih in na različnih cestnih relacijah. Preizkus alkoholiziranosti bodo policisti odredili tudi vsem kršiteljem hujših prekrškov (visoka prekoračitev hitrosti, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje določil o prednosti itd.). Policisti bodo nadzirali tudi spoštovanje določb Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA), in sicer bodo preverjali, kje oziroma v katerih gostinskih lokalih so vozniki kontrolirani v poostrenem nadzoru in udeleženci hujših prometnih nesreč z višjo koncentracijo alkohola v izdihanem zraku uživali alkoholne pijače.
Organizatorje javnih prireditev, lastnike gostinskih lokalov ter trgovce ob tem opozarjajo, naj pri prodaji in ponudbi alkoholnih pijač dosledno spoštujejo zakon in alkohola ne prodajajo oz. ponujajo opitim in mladoletnim.
Kako je epidemija spremenila vedenje voznikov in kako svojo vožnjo ocenjujejo vozniki sami?
Agencija za varnost v prometu je izvedla tudi javnomnenjsko raziskavo, v kateri so preverjali vedenje voznikov v prometu. Anketirali so 1.514 oseb. Večina anketiranih meni, da ko gre za druge udeležene v prometu, ti pogosto kršijo prometne predpise (51,5 %). Slaba četrtina (23,5 %) meni, da drugi kršijo prometne predpise včasih, nikoli ali redko 1,6 %, zelo pogosto ali vedno pa dobra petina (22,1 %).
Polovica anketiranih se je opredelila, da redko kršijo prometne predpise (50,4 %), 7,1 % pa nikoli ne krši prometnih predpisov. Glede na predhodno raziskavo so v tokratni zabeležili nekoliko višji delež tistih, ki prometne predpise včasih prekršijo (35,3 %). Da prometne prekrške prekršijo pogosto, zelo pogosto ali vedno, navaja 6,6 % anketiranih.
Anketirance so povprašali tudi, ali so kaj spremenili udeležbo v prometu v času od začetka epidemije. Šestdeset odstotkov anketirancev je navedlo, da kot pešci v prometu, zaradi več udeležencev, bolj skrbijo za lastno varnost, petina (20,3 %) je navedla, da so zaradi dela od doma na splošno manj udeleženi v prometu, 18,8 % manj uporablja osebno vozilo in se več vozi s kolesom, 14,5 % več uporablja javni prevoz na račun manjše uporabe osebnega vozila, dobra desetina (11,0 %) pa ne prilagodi hitrosti razmeram oz. omejitvam.
Alkohol močno vpliva na kritično presojo za varno udeležbo v prometu
Policija in Agencija za varnost prometa opozarjata, da se z višanjem stopnje alkohola v krvi nadzorni centri možganov drug za drugim »izklapljajo«, nadzor pa prevzemajo avtonomni centri. Večajo se vidne posledice na vidu, ravnotežju in pri reakcijskem času. To ima za volanom številne, lahko usodne posledice. Že majhna količina popitega alkohola lahko pomembno vpliva na delovanje oči. Ker alkohol vpliva na delovanje očesne leče, se voznikom zoži vidno polje. Pri tem vse težje zaznavajo dogodke, ki se dogajajo na levi ali desni strani. Z naraščanjem stopnje zaužitega alkohola postaja očesna leča vse bolj toga, kar vpliva na zameglitev vida. Tako nastane pojav 'tunelskega vida', pri katerem se osebi močno zoži vidno polje in poslabša ostrina vida. Poleg omenjenega alkohol vpliva na očesno mrežnico, posledično pod vplivom alkohola težje zaznavamo rdečo barvo, ki pa je v prometu precej pogosta in ima pomembno funkcijo, na semaforju, svetlobnih znakih, prometnih znakih, rdeče barve so tudi žarometi na vozilih.
Vsi udeleženci cestnega prometa naj bodo strpni in previdni. Hitrost vožnje naj prilagodijo prometnim in vremenskim razmeram. Dosledno naj upoštevajo cestnoprometne predpise ter se temeljito pripravijo na pot, tudi z ustrezno pripravo vozila. Vozniki naj bodo vselej še posebej pozorni na najbolj ranljive udeležence na cesti.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.