Strošek za umrlega je 1,6 milijona evrov

Na slovenskih cestah je bilo lani 17.900 manj nesreč kot leta 2013. Umrlo je 108 prometnih udeležencev, kar je 17 manj kot leta 2013, manj je bilo tudi lažjih poškodb. Bilo pa je več hudo poškodovanih, in sicer zaradi različnih dejavnikov kot so varnejša vozila, več avtocest in boljša zdravstvena oskrba.

Lani je bilo tudi več izrečenih kazni, predvsem zaradi hitrosti in alkohola. Oglobili so skupno 303.400 udeležencev prometa, predlani 286.000. "Žalostno je, da še vedno toliko Slovencev še vedno vozi izven predpisov," je opozoril vodja sektorja prometne policije Ivan Kapun. Preverili so tudi več kot 8000 tovornjakov in ugotovili 3500 kršitev.

Zavest slovenskega voznika se izboljšuje

Po besedah vršilca dolžnosti direktorja Javne agencije za varnost prometa Igorja Velova so lani dosegli cilje, ki so si jih zadali za leto 2016. S Kapunom ugotavljata, da se je zgodil premik v glavah ljudi, ki se zavedajo, da je varnost v cestnem prometu zelo pomembna.

Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so nepravilen premik vozila, zaradi česar se je lani zgodilo 25 odstotkov vseh nesreč, neprilagojena hitrost in izsiljevanje. Najpogostejša vzroka smrtnih nesreč so nepravilna stran oziroma smer vožnje in neprilagojena hitrost, zaradi česar je lani umrlo 75 oseb. Druge smrtne nesreče so bile zaradi izsiljevanja, nepravilnega prehitevanja, neprevidnosti pešcev, premikov vozil in premajhne varnostne razdalje.

Slovenske ceste naj bi bile varnejše zaradi strožje zakonodaje, zaradi vinjet, ker se ljudje več vozijo po varnejših avtocestah. Velov meni, da je razlog iskati tudi v nadzoru in preventivnih aktivnostih. Kapun dodaja, da gre razloge iskati tudi v večji osveščenosti, boljši avtocestni infrastrukturi, boljših vozilih in medicinski pomoči.

'Zavarovalnice bi morale prispevati'

V statistiko niso zajete nesreče, ki so bile zaradi slabe infrastrukture, čeprav ni sporno, da na varnost vpliva tudi stanje cest. Dejstvo je, da je veliko slovenskih cest slabih, odgovorni pa opozarjajo, da ni dovolj denarja za vzdrževanja in popravila.

Po mnenju Velova bi morali za prometno varnost zagotoviti sistemski vir. Zato bi morale k izboljšanju cestne infrastrukture in preventivo pavšalno prispevati tudi zavarovalnice, "saj z manj prometnimi nesrečami in manj izplačanimi škodami tudi oni profitirajo". Po njegovih besedah je namreč večino prometno varnih državah financirana deloma tudi od zavarovalnic.

Kapun je opozoril, da ceste niso absolutni krivec za nesreče, pri čemer jim priznava vpliv, čemer priča tudi podatek, da se je z izgradnjo bolj varnih avtocest izboljšala prometna varnost. Raziskave v tujini kažejo, da so slabe ceste vzrok nesreč v 10 do 30 odstotkih, vendar v Sloveniji še ni bilo tovrstnih študij.

Velov je ob tem dodal, da je Direkcija za ceste (DRSC) naročila študijo, iz katere je razvidno, da so po zadnji metodologiji družbeno-ekonomski stroški za enega, ki umre na cestah, 1,6 milijona evrov in približno 300.000 evrov za težko poškodovanega in okoli 20.000 evrov za lažje poškodovanega. "Če bi se vsi bolj zavedali tega podatka, bi ugotovili, da je vlaganje v prometno varnost investicija in ne strošek," je dejal, pri čemer je poudaril, da ne moremo postaviti cene na človeško življenje.

Smo tik pod evropskim povprečjem

Leto 2014 je bilo statistično prometno najbolj varno v zgodovini Slovenije. Na slovenskih cestah je umrlo 52 oseb na milijon prebivalcev, kar je tik pod evropskim povprečjem, ki je 51 mrtvih na milijon prebivalcev. Nacionalna strategija je usmerjena v napore, da do konca leta 2022 na slovenskih cestah ne bi bilo več kot 70 mrtvih in ne več kot 460 hudo poškodovanih.