Projekt drugi tir: 'Ugibati o neuspehu na razpisu je zelo črnogledo'

Predstavniki vlade se bodo v četrtek sestali s strokovnjaki iz Evropske komisije. Vlada bo dokončni predlog za prijavo projekta drugi tir na razpis za nepovratna sredstva mehanizma za povezovanje Evrope (CEF) potrdila na dopisni seji, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Rok za prijavo je 26. februar.

Danes je sicer vlada ugotavljala, da je izpolnjevanje zahtev standardov za evropske transportne koridorje, na katerih je tudi železniška povezava od Kopra do madžarske oz. avstrijske meje, nujna in ključna prednostna naloga vlade.

Tako je treba posodobiti celotno povezavo, vključno z izgradnjo drugega tira. Tehničnim standardom za koridorske proge je treba zadostiti do leta 2023. V nasprotnem primeru Slovenija tvega izgubo položaja na teh koridorjih, ki je zanjo strateškega pomena, je opozoril minister.

Za posodobitev koridorske povezave sta v finančni perspektivi 2014-2020 predvideni dve milijardi evrov, od tega je približno 700 milijonov evrov možnosti črpanja EU sredstev, preostalo je lastna udeležba.

Drugi tir se bo financiral z evropskimi sredstvi in javno-zasebnim partnerstvom

Največji infrastrukturni projekt na tej povezavi, na 1,35 milijarde evrov ocenjeni drugi tir, se bo po predlogu poleg z evropskimi sredstvi financiral še z javno-zasebnim partnerstvom, del pa bo predstavljala udeležba Republike Slovenije.

Tako finančno strukturo bo Slovenija navedla v razpisu za evropska sredstva, pri čemer bo treba možne modele javno-zasebnega partnerstva po Gašperšičevih besedah še preučiti in preveriti interes. "Na podlagi tega se bo pripravil razpis za izbor zasebnega partnerja," je pojasnil minister.

Slovenija se bo z dvema projektoma, s projektom nadgradnje železniške povezave Poljčane-Slovenska Bistrica in s projektom izvlečnega tira pri izhodu iz tovorne postaje Koper, prijavila na razpis za sredstva iz t.i. nacionalne ovojnice, prek katere je samo za Slovenijo rezerviranih 159 milijonov evrov.

Drugi tir v celoti bodo prijavili na odprti razpis, v okviru katerega projekti konkurirajo z ostalimi projekti drugih članic EU. Na tem razpisu je mogoče pridobiti od 30 do 40 odstotkov sofinanciranja, odvisno od tega, ali je mogoče dokazati čezmejnost projekta.

Minister Gašperšič je sicer že nedavno na odboru DZ za infrastrukturo, na katerem so se seznanili s problematiko drugega tira, pojasnil, da bo na tem razpisu najverjetneje mogoče dobiti le 30 odstotkov sofinanciranja. To bi, kot je dejal takrat, zneslo okoli 263 milijonov evrov.

Na očitke, da vlada na razpis oddaja vlogo brez jasne finančne konstrukcije, je minister odgovoril, da bodo v njej opredelili, da bo projekt financiran s sredstvi EU in preko javno-zasebnega partnerstva. Opredeljen bo tudi načrt nadaljnjih aktivnosti. Po njegovih informacijah so države v preteklosti na tak način vloge že pripravile, projekte pa so v Bruslju na tej podlagi tudi odobrili.
Res pa je, da za zdaj še ni znano, v kakšnem deležu bo lahko k izvedbi projekta prispeval zasebni partner. Vlada se je za proučitev izvedbe prek javno-zasebnega partnerstva odločila, ker je bilo v preteklosti za projekt dovolj interesa resnih zasebnih partnerjev.

Gašperšič je prepričan, da je treba narediti ta napor in izkoristiti priložnost, če se ponudi. A najprej je treba preveriti interes za posamezne modele partnerstva in na podlagi tega pripraviti razpis.

'Ugibati o neuspehu zelo črnogledo'

Glede pomislekov o usodi projekta, če država ne bi uspela na razpisu za evropska sredstva in ne bi našla zasebnega partnerja, je minister povedal, da je ugibati o neuspehu na razpisu zelo črnogledo in tudi zelo neverjeten scenarij. Sam je optimist tako glede uspeha na razpisu kot glede vključitve zasebnega partnerja.

Projekt je sicer po njegovih besedah že tako daleč, da bi bilo moč z gradbenimi deli, v kolikor bo oblikovana finančna konstrukcija, začeti že v letu 2016. Analize sicer po Gašperšičevih besedah kažejo, da je projekt ekonomsko upravičen, čeprav je interna stopnja donosnosti nizka. Takšna je namreč tudi pri drugih železniških projektih.