Profesor prava in bančni nadzornik ni razumel tveganj kredita v frankih

 Nedopustno in pravno nesprejemljivo je, da sodišče vrhunskega strokovnjaka enači s povprečnim potrošnikom, pa pravijo v banki. Ogorčeni so tudi v združenju bank.  Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije: "Žal lahko rečemo samo, da je to sramota."  

Ne le sodba slovenskega sodišča.  Sramotni so - tako šefica združenja bank - tudi očitki o zavajanju. Borut Bratina, - kot izhaja iz sodbe - namreč ni vedel v kaj se spušča. Oziroma - ko je izpričal, mu banka ni podala nobenih natančnih pojasnil o tveganjih. Glede valutnega tveganja mu niso bili prikazani noben grafi, niti ni prejel nobenih pojasnil glede tega.  Preberemo celo - da je razmišljal  naivno. Pa četudi je kariera dr. Bratine tesno prepletena z bančništvom, bi je nadzornik Intese Sanpaolo in član revizijske komisije nadzornega sveta Nove KBM. Doktor prava in ugledni ekonomist, kot lahko z nekaj kliki ugotovimo - tudi redni profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti - bi, verjamejo v združenju - valutna tveganja moral razumeti.

Stanislava Zadravec Caprirolo: "Se človek vpraša, ali ne bi morda morali teh naših fakultet, če ekonomisti, pravniki in sorodni ne razumejo kakšnim tveganjem se izpostavljajo."  

 Bratina, ki se nam danes na telefon ni oglasil, je vendarle eden redkih zmagovalcev sicer številnih kreditojemalcev, ki so se opekli s švicarskimi franki. Pred več kot 15 leti si je - takrat še pri Novi KBM - izposodil 193 tisoč frankov oziroma slabih 120 tisoč evrov. Po desetih letih je ta znesek resda precej preplačal. A celotno preplačilo bo zdaj dobil nazaj - poleg 53i tisočakov pa naj bi mu neuradno pripadalo še za 30 tisoč evrov zamudnih obresti. Povedano drugače - na koncu bo Bratina vrnil celo 30 tisočakov manj, kot si je - pred leti - izposodil. 

Nedopustno in pravno nesprejemljivo, da sodišče s povprečnim potrošnikom enači strokovnjaka, ki ima zadostna strokovna znanja s področja valut. Ostro tudi iz OTP Banke, kjer podobno - težko - razumejo razsodbo mariborskega sodišča. Diametralno nasprotno seveda v združenju Frank, prepričani so - da je odločitev pričakovana in da kot pravi Matjaž Sušnik, predsednik Združenja Frank: "Po nepotrebnem razburja, ker je sodišče EU večkrat povedalo, da ni razlike med različnimi potrošniki, ne glede na to kar vejo, kakšno izobrazbo imajo, pomembno je, da banka izpolni svojo pojasnilo dolžnost. In to mora naredi, ne glede na to, kdo je na drugi strani."

In vse več je - še opozarja Sušnik - primerov, ki se koncu razpletejo v korist potrošnika.  Imamo tudi prvi primer, da je banka po prvostopenjski sodbi se pogodila s kreditojemalcem, mu že izplačala in se ni pritožila na drugo stopnjo. 

Ostaja še veliko odprtih primerov - opozarja Stanislava Capririolo - ko stranke - vsaj po oceni združenja - neupravičeno trdijo, da so bile zavedene in ne dovolj informirane: "So med tožniki prvič visoko izobraženi ljudje ekonomske, pravne ali sorodne stroke, da tudi taki ki so ali so bili zaposleni na bankah, da so tudi taki ki so bili zaposleni v nadzornih inštitucijah in je to seveda sramota." 

Neuradno naj bi postopke proti bankam zaradi dragih švicarskih kreditov sprožilo več uglednih ekonomistov in menedžerjev, na prvi stopnji naj bi denimo pravno bitko z banko že dobil tudi redni profesor ljubljanske ekonomske fakultete Jože P. Damijan. 

Odziv OTP banke

"Glede uporabe sodne prakse Sodišča EU v zadevi Paribas s strani Vrhovnega sodišča je pereče, da se je Vrhovno sodišče sklicevalo na (domnevno) precedenčno odločitev Sodišča EU v zadevi Paribas, pri tem pa ni upoštevalo, da so odločilna dejstva v zadevi Paribas bistveno drugačna kot v zadevah kreditov v CHF, ki jih obravnava Vrhovno sodišče. V zadevi BNP Paribas ni šlo le za to, da je bil kredit v CHF, pač pa je šlo za kompleksen, za povprečnega potrošnika brez podrobne obrazložitve, težko razumljiv bančni produkt. Vsako sodbo Sodišča EU, kljub temu, da slednja podaja splošno razlago nekega pravnega vira, je treba razlagati ob upoštevanju okoliščin posamičnega primera. Dejansko stanje v zadevi BNP Paribas se bistveno razlikuje od dejanskega stanja v sporih, ki jih ima OTP banka pred sodišči, zato razlage Sodišča EU, ni možno preslikati na konkretne primere. Točno to, preslikava, avtomatizacija sodb pa se trenutno dogaja na slovenskih sodiščih."

 Kot  ponazarjajo, sta kreditojemalec in njegova žena kupila nepremičnino in za to pri družbi BNP Paribas Personal Finance sklenila pogodbo o hipotekarnem kreditu v tuji valuti, imenovano Helvet Immo: "V tej pogodbi je bila določena sklenitev kredita v švicarskih frankih po 4,95odstotni obrestni meri, ki ga je načeloma treba odplačati v 276 fiksnih obrokih, odplačuje pa se v evrih. Iz predložitvene odločbe je razvidno, da sta bila v tej pogodbi določena odplačilo mesečnih obrokov s fiksnimi roki v eurih in njihova pretvorba v švicarske franke, da bi se prispevalo k plačilu obresti in odplačilu glavnice. Stroški, povezani s kreditom, kot je zavarovanje, so bili zaračunani v evrih."

 Nadalje, pogodba iz postopka v glavni stvari je vsebovala pogodbene pogoje, v skladu s katerimi:

–        se trajanje kredita podaljša za pet let, obroki, določeni v evrih, pa se prednostno uporabijo za poplačilo obresti, če se zaradi gibanja paritet povečajo stroški kredita za kreditojemalca;

–        se mesečni obroki povečajo, če ohranitev zneska plačil v evrih ne omogoča poplačila celotnega salda računa v prvotnem preostalem obdobju, podaljšanem za pet let.

Zaradi vseh navedenih lastnosti ni mogoče primerjati položaja oseb (kreditojemalcev), ki so sklenile pogodbo Helvet Immo, s položajem oseb, ki so sklenile kreditne pogodbe v CHF pri recimo naši banki, pravijo na  OTP: "Glede konkretnega primera (Bratina) pa Višje sodišče sicer svoje stališče utemeljuje (predvsem) na odločbi Vrhovnega sodišča v zadevi opr. št. II Ips 137/2018, ki je ob sklicevanju na sodbo Sodišča EU v zadevi C-110/14, štelo, da je pojasnilna dolžnost banke vezana na standard povprečnega potrošnika in ni drugačna, četudi bi imel potrošnik sam višjo raven strokovnega znanja. Vendar Višje sodišče očitno spregleda, da je Sodišče EU v navedeni zadevi presojalo, kdaj se lahko določeno osebo sploh šteje kot potrošnika, kar v obravnavani zadevi ni sporno. Vendar pa iz navedene sodbe Sodišča EU ne izhaja kakršno koli stališče, da znanj in izkušenj kreditojemalca, ki več kot očitno presegajo standard povprečnega potrošnika, ne bi smeli upoštevati iz vidika presoje izpolnitve pojasnilne dolžnosti. Posledično je nedopustno in pravno nesprejemljivo, da sodišče s povprečnim potrošnikom enači strokovnjaka, ki ima zadostna strokovna znanja s področja valut, ter njegovo znanje enači z znanjem povprečnega potrošnika."