Prodaja se planinska koča nad Postojno: Planinsko društvo prisiljeno v prodajo

Kot so še zapisali prodajalci, imajo vsi prebivalci Postojne in okolice to lokacijo zakoreninjeno v lepih spominih iz otroštva in mladosti. "Mnogi čisto vsak dan hodijo do vrha, da pozvonijo na zvon želja, res so zaradi tega bolj zdravi in sproščeni." Pri tem izpostavljajo, da je njihova želja, da bi kočo kupil nekdo, ki razume pomen te lokacije za vse. 

"Ravno tako bi bilo lepo, če bi novi lastnik lokacijo razvijal še naprej v smislu glampinga in kvalitetne gostinske ponudbe. Potencial je velik. Potihem upamo, da bo najvišjo ceno ponudil kak lokalni podjetnik, ki pozna edinstveno lokacijo, zgodovino, vidi potencial in uživa v razgledu na Postojno. Lepo bi bilo tudi, če bi se združilo več podjetij in kupilo kočo, da bi ostala v funkciji še za prihodnje generacije," še dodajajo v oglasu.

Se lahko bojimo razprodaje slovenskih planinskih domov? 

 Ali bo temu tako, bo seveda odvisno od kupca. Ob objavi oglasa so se zato ponovno oglasili v eko civilni iniciativi Slovenije, kjer se, kot smo pisali, bojijo razprodaje slovenskih planinskih domov. Glavnina planinskih koč v Sloveniji je v lasti planinskih društev, manjši del pa v lasti ostalih pravnih subjektov ali posameznikov. Od 159 planinskih koč, vpisanih v register pri PZS, jih je 132 last planinskih društev, 13 jih pripada lokalnim skupnostim, pet posameznikom, drugim subjektom (druga društva, agrarne skupnosti, ministrstvo, PZS) pa devet.

V eko civilni iniciativi Slovenije se po tem, ko so se razširile govorice o prodaji nekaterih slovenskih planinskih domov, bojijo razprodaje slovenskih planinskih domov. "Predvsem zato, ker so planinski domovi kot kritična infrastruktura zelo pomembni sploh v času spremenjenih geopolitičnih in podnebnih sprememb in pomembni za reševanje v gorah. So del kulturne dediščine, edinstvena stavbna dediščina in ponazarjajo delo udejanjenih vrednot, sodelovanja in spoštovanja do narave in gora," poudarjajo. 

Skrbi jih, da bi planinske koče pokupili tujci in onemogočili dostop in uporabo širšim množicam ljudi in da bodo planinski domovi, večinoma narejeni s prostovoljnim delom naših prednikov, zdaj na voljo le petičnim gostom in uporabljeni za zasebne rezidence. Skupaj z objekti se prodajajo tudi strateška zemljišča, ki so pomembna za gorsko reševanje. Ali smemo prepustiti te lokacije zasebnikom, se sprašujejo. Ob tem opozarjajo, da planinske koče poleg tega ponazarjajo domoljubje. "Menimo, da je treba pravočasno reagirati, da se ne začnejo podirati domine in se začnejo koče razprodajati," pravijo.

Kot na vprašanje, ali je bojazen, da bodo planinski domovi lahko postali zasebni objekti, upravičena, odgovarja Dušan Prašnikar s PZS, kot krovna planinska organizacija ne morejo zagotoviti ali trditi, da kateri od planinskih domov zaradi nezmožnosti upravljanja s strani planinskih društev v prihodnosti ne bi bil predmet prodaje. Kot zatrjujejo, si bo PZS še naprej prizadevala, da se lastništvo ohranja znotraj planinske organizacije. Pri tem sicer dodaja, da imamo po drugi strani nekaj planinskih koč, ki so tudi v zasebni lasti. In so normalno dostopne za planince in ostale obiskovalce ter ohranjajo status planinskih koč, spomni. 

Z vprašanji o pomenu planinskih koč in njihovi ohranitvi smo se obrnili tudi na ministrstvi za kulturo in gospodarstvo, odgovore še čakamo.