Prodaja Mercatorja Bavčarju in Šrotu po mnenju Starina Kosmove 'perfekten biznis'

Na okrožnem sodišču se je nadaljevalo sojenje nekdanjemu predsedniku uprave Pivovarne Laško Bošku Šrotu in soobtoženima. Kot priči sta med drugim nastopili pravnica Nina Plavšak in nekdanja svetovalka uprave Pivovarne Union in nekdanja predsednica upravnega odbora Dela Andriana Starina Kosem. Posojila znotraj skupine zanjo niso bila sporna.

Posojila, ki so si jih znotraj skupine dajale posamezne družbe, po njenih besedah niso bila sporna, vsaj ne po zaključenem prevzemu. "Sporna bi bila, če bi se z njimi financiral prevzem," je po zaslišanju novinarjem povedala Starina Kosmova.

Kot je ocenila, so bili tisti, ki so pri tem sodelovali, že bolj ali manj vse dogovorjeni, prevzem pa je bil izpeljan, preden je sama prišla v sistem Laškega. Po njenem vedenju so bili ključni ljudje dogovorjeni, da bodo v lastniški strukturi sistema po izpeljavi menedžerskega prevzema, Šrot pa je, "ko smo prebrali, da je lastnik vsega", rekel: "Nikomur ne bom nič dal, ker si nihče ni zaslužil."

Šrot je kot prvi mož Pivovarne Laško ter predsednik nadzornih svetov Pivovarne Union in Radenske v letih 2008 in 2009 izpeljal menedžerski prevzem Pivovarne Laško. Pozneje so družbe znotraj skupine, domnevno po njegovih navodilih, sklepale posojilne pogodbe s Šrotom povezano družbo Infond Holding, vendar posojila nikoli niso bila poplačana v celoti. Tožilstvo mu zato očita zlorabo položaja.

Starina Kosmova je v sodni dvorani zatrdila, da na sestankih finančne koordinacije, na katerih naj bi se vodilni družb v skupini dogovarjali o posojilih, ni bila nikoli navzoča. Prisotna je bila le na tistih, na katerih je bilo govora o prodaji delnic Mercatorja, potem ko je bila imenovana za koordinatorko prodaje v postopku, ki ga je vodil KPMG.

Starina Kosmova: Za luknjo v Pivovarni Laško kriva država

"Če bi bila država pametna, bi sistemu Laško podaljšala kredite in bi lahko ostal lastnik 50 odstotkov Mercatorja brez finančnih težav. Ker se to ni zgodilo, je bila prodaja Mercatorja takrat edina opcija. Nikoli pa nisem bila navdušena nad Agrokorjem kot kupcem glede na to, da je to za moje pojme slabša firma kot sistem Laško," je povedala pred novinarji.

Glede prodaje delnic Mercatorja je novinarjem povedala, da je Mercator želel olastniniti sistem Panvita, kjer je bil nekdaj zaposlen minister Dejan Židan. "Tudi iz banke so povedali, da Židan to podpira in da bo UVK sprosti delnice, če pride do takšne prodaje."

V sodni dvorani pa je dejala, da so imeli v tistem postopku na mizi edino konkretno ponudbo od Agrokorja, ki je takrat za delnico Mercatorja ponujal 250 evrov. Nato pa da je prišel član uprave (državne) NLB Alojz Jamnik in jim povedal, da "prodaja Agrokorju ni izvedljiva" in da imajo rešitev, naj delnice prodajo Stanku Polaniču iz Panvite in Branku Rogljiću iz Orbica.

Luknja v skupini Pivovarna Laško je po njenem nastala zato, ker se danes delnice Mercatorja prodaja po 70 evrov, takrat pa niso dovolili, da bi se po 250 evrov. "To luknjo je naredila državna komanda v bankah, ko niso podaljšali kreditov. Govorimo o politično umetno narejeni luknji takrat, danes pa je ta luknja realna," je dejala izven sodne dvorane.

Starina Kosmova zavrača, da je bila Šrotova desna roka

Starina Kosmova je zavrnila pričanje nekaterih drugič prič, da naj bi bila Šrotova desna roka. "Če je kdo poleg Šrota in Vesne Rosenfeld odločal v sistemu, je bil to Dušan Zorko. Delal se je, kot da je solastnik in vsi smo ga imeli za velikega šefa." Za ključnega človeka in Šrotovo "dolgoletno desno roko" je označila še Roberta Šego, ki je bil v času menedžerskega prevzemanja svetovalec Pivovarne Laško in Pivovarne Union.

Kot priča je nastopila še Plavšakova, ki je bila pravna svetovalka skupine Laško. Veliko nasvetov je šlo na račun upravljanja naložbe v Mercator, s katero je imel sistem velike sinergijske učinke, je pojasnila.

Med drugim je pripravila osnutek pogodbe za ureditev posojilnih tokov med družbami v sistemu Laško, ki bi zagotovila začasna sredstva za poplačila obresti Infond Holdinga za bančne kredite, dokler ta ne bi prodal naložbe v Mercatorju. Te deležniki niso nikoli podpisali, po navedbah nekaterih zato, ker se z njo niso strinjali direktorji odvisnih družb.

Plavšakova je opozorila, da je država čez noč prepovedala bankam refinanciranje dolgov s kratkoročnimi viri, kar so prej počele v velikem obsegu. Do prodaje delnic Mercatorja bi družbe znotraj sistema s posojili zagotavljale likvidnost, kar je bilo po njenih besedah dovoljeno.

Osnutek pogodbe je v procesu pomemben, ker je v njej opozorilo, da bi lahko Infond Holding postal insolventen, tožilstvo pa na njeni podlagi meni, da so vodilni v družbah iz skupine vedeli, da Infond Holding ne bo sposoben vrniti posojil odvisnih družb.

Starina Kosem je tako med drugim dejala, da "so bili vsi dovolj izkušeni in usposobljeni, da bi moral vsak vedel ali bil dolžan vedeti, kakšne so razmere v skupini. Nihče od nas ni bil zaveden", je ocenila. Podatki pa so bili po njenih besedah dostopni vsem, vsaj na direktorski ravni.

Starina Kosmova, ki je leta 2005 sodelovala pri prodaji delnic Mercatorja Igorju Bavčaru in Šrotu, tega danes ne obžaluje. "Če govorim z vidika države, še vedno stojim za tem, da smo naredili perfekten biznis. Če bi takrat pustili, da se v Mercatorju napajajo in pasejo vsi ministri in politiki, danes ne bi imel več komu kaj prodajati," je še povedala novinarjem.