V zadnjih letih se je ponudba probiotičnih prehranskih dopolnil zelo povečala. Potrošnikom so dopolnila na razpolago v številnih oblikah (tablete, kapsule, pastile, praški in kapljice), nakup pa je zelo preprost, saj so na voljo v prosti prodaji, v lekarnah in specializiranih trgovinah, lahko pa jih kupijo tudi na spletu.
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so s testom 12 probiotičnih dopolnil iskali odgovor na vprašanje, ali so probiotiki le modna muha ali resnično vplivajo na zdravje. Zanimalo pa jih je tudi, kako kakovostni so ti izdelki, ki so naprodaj po dokaj visokih cenah.
V akreditiranem laboratoriju so s testiranjem pri polovici vzorcev zaznali pomanjkljivosti. Med drugim so ugotovili, da označbe pogosto vsebujejo strokovne in zakonske nepravilnosti. Ugotovili so tudi, da višja cena probiotika ne pomeni vedno tudi boljše kakovosti. Sicer pa so tokratni rezultati bistveno boljši kot rezultati pred tremi leti.
Zakonodaja glede probiotikov bolj urejena pri živalih kot ljudeh
"Probiotiki so živi mikrobni dodatki, ki koristno učinkujejo na zdravje gostitelja, kadar jih zaužije v zadostnem številu," je na novinarski konferenci izpostavila Irena Rogelj z Biotehniške fakultete in dodala, da je treba "nujno ugotoviti varnost bakterij, preden gredo na tržišče." Rogljeva je še povedala, da raziskave kažejo, da lahko v nekaterih primerih probiotiki okrepijo črevesni in sistemski imunski odziv ter izboljšajo prehransko in mikrobno ravnovesje v prebavilih, zavedati pa se moramo, da čudežni probiotiki ne obstajajo.
Probiotične bakterije pa morajo izpolnjevati številne kriterije glede varnosti in kakovosti. "Žal pa je evropska zakonodaja za uporabo probiotikov v prehrani bistveno bolj urejena za živali kot za ljudi. V EU šele pripravljajo kriterije za vsebnost probiotikov v živilskih izdelkih, prav tako šele pripravljajo standarde, na podlagi katerih bodo predpisali metode za ugotavljanje ustreznosti oziroma učinkovitosti probiotičnih izdelkov," je problem pomanjkljive zakonodaje predstavila strokovnjakinja za prehrano Tanja Pajk Žontar iz ZPS.
Po mnenju Pajkove bi morala označba probiotičnega prehranskega dopolnila poleg zakonsko obveznih elementov vsebovati tudi druge informacije, ki so koristne tako za potrošnike kot za analitike. Pri ZPS pogrešajo predvsem informacije, ki bi potrošnike med drugim seznanile, da so v izdelku prisotne žive bakterije, in jasno napisano priporočeno dnevno količino izdelka, s katero je še dosežen zdravstveni učinek.
Potrošnikom pa na ZPS svetujejo, da probiotičnih prehranskih dopolnil ne kupujejo na zalogo, pred nakupom pa preverijo rok uporabnosti izdelka, saj se običajno s časom nekoliko zmanjša število živih probiotičnih bakterij.
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.