Visoke temperature in pomanjkanje padavin v letošnjem juliju, ki jih je bilo konec šele s prihodom deževnih dni ob začetku avgusta, so kmetom po vsej Sloveniji povzročile veliko škode. Po prvih ocenah Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je tako na območju celotne Slovenije poškodovanih 137.000 hektarov kmetijskih kultur, od tega največ travnikov, pašnikov in drugih krmnih rastlin, z geografskega vidika pa je suša najbolj prizadela območje Goriške.

"Po naših podatkih, ki smo jih prejeli s terena v zadnjih dneh julija, je bilo kmetijstvo najbolj prizadeto na območju novogoriškega kmetijsko gozdarskega zavoda," je povedal vodja oddelka za rastlinsko pridelavo pri kmetijsko gozdarski zbornici Anton Jagodic. Tudi meteorološki podatki se po njegovih besedah ujemajo s to ugotovitvijo, saj je na tem območju bilo komaj za 15 odstotkov dolgoletnega povprečja padavin.

Najbolj prizadete so kmetijske rastline, namenjene krmi za živali. "To so travniki, pašniki, na njivah predvsem koruzna silaža. Po naših podatkih je na Goriškem poškodovanih skoraj 38.000 hektarov kmetijskih površin," je dejal Jagodic.

Na Goriškem prizadetih 6000 hektarjev

Samo v novogoriški občini je suša po ugotovitvah komisije za ocenjevanje škod po naravnih in drugih nesrečah prizadela vse kulture na 6000 hektarih, pri čemer se stopnja poškodovanosti giblje med 20 in 90 odstotki. Goriške kmete je ob suši letos prizadela tudi toča, ki je 23. julija v spodnji Vipavski dolini pustošila na 250 hektarih njiv, vinogradov in nasadov, kjer je poškodovala med 30 in 100 odstotki pridelka, so sporočili iz Mestne občine Nova Gorica.

Sicer pa so po vsej Sloveniji poškodovana zlasti tista območja, kjer so plitvejša tla. "Gre za kakšne obrečne nanose, nagnjene terene, lažja tla, ki so peščena in prodnata, skratka tla, ki slabše zadržujejo vodo," je pojasnil Jagodic. Tudi v teh primerih je po njegovih besedah največ škode prav tako pri kmetijskih rastlinah, ki so namenjene za krmo.

Na območju celotne Slovenije je bila tako prizadeta zlasti druga košnja. "Prizadeta je bila predvsem zaradi tega, ker je letošnji spomladanski razvoj na splošno kasnil zaradi nizkih temperatur v aprilu in maju. Tako se je prva košnja izvedla šele konec maja, nekje celo v juniju. Po tej košnji pa se rastline niso več mogle obrasti prav zaradi pomanjkanja vlage ter nadpovprečno visokih temperatur," dodaja Jagodic.

Poškodovani planinski pašniki

Veliko škode je tudi na planinskih pašnikih. "Tam ni problem samo to, da se travna ruša ni obrasla, ampak tudi to, da je zmanjkalo vode za napajanje živali. Zaradi tega bi bilo, če ni bi prišlo zadnje deževje, potrebno z določenih planin živino umakniti," so povedali na kmetijsko gozdarski zbornici.

Močno prizadeta je tudi silažna koruza. Težava je bila zlasti v tem, da je suša nastopila v času cvetenja in intenzivne rasti storža. Zaradi tega so rastline ostale manjše, pri čemer zadnji dež ne more več bistveno pomagati pri povečanju mase rastline, ker se je njena rast že končala. Po prvih podatkih je po vsej Sloveniji poškodovanih 19.720 hektarov površin s to kulturo, z različno stopnjo poškodovanosti.

Posledice suše beleži tudi sadjarstvo; po grobih ocenah je prizadetih okrog 1300 hektarov. Tako breskve kot jablane in hruške imajo manjše plodove, zaradi pomanjkanja vlage pa se pojavljajo tudi ožigi od sonca. "Pričakujemo tudi predčasno tehnološko zrelost plodov," je dejal Jagodic. Pri vinogradništvu je prizadetost zelo odvisna od sorte in lege vinogradov, skupno pa naj bi bilo po ocenah zbornice prizadetih 6010 hektarov.

Pomanjkanje vlage in visoke temperature so prizadele tudi zelenjadarstvo, kljub namakanju. Pri krompirju pa zlasti z Gorenjske prihajajo poročila, da predvsem pri poznih sortah prihaja do ponovnega obraščanja gomoljev krompirja. "Potem dobimo vrsto manjših gomoljev, ki pa niso uporabni," je pojasnil Jagodic.

Ob vsem tem Jagodic opozarja, da so navedeni podatki o poškodovanih površinah zelo grobi. "To so tisti prvi podatki, s katerimi opozarjamo, da dejansko škoda je v takšnem obsegu, da se pravzaprav postopki ocenjevanja škode lahko začnejo." O sami stopnji poškodovanosti pa je po besedah Jagodica še prezgodaj govoriti, saj se bodo nekatere rastline po zadnjem dežju lahko regenerirale. Natančnejše podatke o poškodovanosti bodo tako podale za to pristojne občinske, regijske in državne komisije.