'Privatizacijo je treba nadaljevati'

Minister za gospodarstvo, ki opravlja tekoče posle, Metod Dragonja je opozoril, da je treba nadaljevati s privatizacijo, da pa bi bili kupci državnih podjetij kakovostni, bo ministrstvo pripravilo spremembe prevzemne zakonodaje, ki jih bo predalo novi vladi.

Reakcija na nedavni "time out" je bila preveč huda, saj da Slovenski državni holding (SDH) nadaljuje z aktivnostmi in ni bilo nič ogroženega, meni Dragonja. Novi vladi je bilo treba omogočiti, da bo lahko, če bo želela, vplivala na te procese, je ponovil.

Ob tem se je zavzel za nadgradnjo prevzemne zakonodaje, saj naj bi zdaj zastopala predvsem interes optimizacije kupnine, premalo pa proces dolgoročne vzdržnosti in razvoja podjetja po vstopu novih lastnikov. Novi lastniki morajo biti kakovostni, omogočati morajo razvoj poslovanja, izdelkov in vstop na nove trge, ne pa, da pridejo s kratkoročnimi cilji ali po principih špekulativnega kapitala, je pristavil.

Prav zato bodo pripravili zakonske spremembe, ki jih bodo predali novi vladi, je napovedal.

Priznal, da Evropska komisija ni povsem zadovoljna

Glede prestrukturiranja podjetij je priznal, da Evropska komisija ni zadovoljna z aktivnostmi in da želi medresorsko delovno skupino, ki bo vodila aktivnosti, postavila jasne prioritete in nadzirala bančni sektor ter druge nosilce ekonomskih politik.

Sam se je strinjal, da nekateri postopki tečejo bistveno prepočasi in da se s tem zmanjšuje možnost uspešnega prestrukturiranja, menil pa je še, da so banke pri sprejemanju tveganj preveč restriktivne.

Nekatere institucije, predvsem Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), so se sicer po njegovih besedah usposobile za delovanje na tem področju in začele intenzivno delati. A treba bi bilo zagotoviti večjo stopnjo povezovanja posameznih nosilcev, je dodal.

Ministrstvo je pred kratkim že sklicalo medresorski sestanek, ki so se ga udeležili tudi predstavniki drugih institucij, kot so Banka Slovenije, SDH in DUTB, "tako da bomo lahko neka priporočila in nastavke, kako te aktivnosti bolj učinkovito integrirati, predali novi vladi".

Sam je največ pozornosti namenil izvozu

Sicer pa naj bi ministrstvo v času Dragonje aktivno delovalo v smeri spodbujanja gospodarske rasti in večanja konkurenčnosti slovenskega gospodarskega okolja. Do okrevanja je že prišlo, je poudaril minister. Sam je največ pozornosti namenil izvozu in prav tu so rezultati najbolj otipljivi, je dejal. V prihodnje pa bo za krepitev rasti bruto domačega proizvoda in zaposlovanja bistven zagon kakovostnih investicij, verjame.

Ministrstvo sicer počasi odpravlja subvencije in prehaja na povratne oblike spodbujanja gospodarske aktivnosti. V teh dneh je podpisalo aneks k pogodbam s SID banko, po katerih so obstoječi instrumenti podaljšani, v kratkem pa bosta operacionalizirani še dve shemi: prva, vredna 42 milijonov evrov, za financiranje raziskav, razvoja in inovacij tudi za velika podjetja, druga, vredna 84 milijonov evrov, pa za financiranje naložb vseh tipov podjetij.

Dovolj dobro naj bi deloval tudi Slovenski podjetniški sklad, kjer so na voljo konkurenčni instrumenti za mala in srednja podjetja, start up podjetja.

Katere spremembe pripravljajo

Generalni direktor direktorata za notranji trg na ministrstvu Dušan Pšeničnik je med tekočimi normativnimi aktivnostmi omenil še predloga novel zakona o trgovini in o poslovnem registru, ki sta bila že pripravljena za obravnavo na vladi. V sodelovanju z Uradom RS za intelektualno lastnino se pripravlja tudi predlog novele zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

Do konca leta naj bi bili pripravljeni še širše spremembe novele zakona o gospodarskih družbah in predlog novega zakona o alternativnem reševanju potrošniških sporov. Prav tako se obeta celovita prenova zakona o varstvu potrošnikov, registrske zakonodaje in zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju pokopališč. Spremembe naj bo doživel tudi zakon o poštnih storitvah, aktivnosti pa tečejo še v zvezi s podzakonskimi akti.

Dragonja spregovoril tudi o tekočih poslih

Dragonja je komentiral tudi aktualne dogodke. Na vprašanje, kaj za ministrstvo oz. podporo različnim projektom pomeni nedavna prepoved prevzemanja novih proračunskih obveznosti, je odgovoril, da gre za zelo hud poseg v izvajanje njihove politike, zaradi katerega bi lahko ostali brez udeležbe na Expu 2015 v Italiji. Ogroženi bi bili lahko tudi drugi projekti.

Kakšen je sicer položaj proračuna, ne ve, saj nima celovitega vpogleda. Sam bi javnofinančne težave reševal z ukrepi za čimprejšnjo odblokado črpanja evropskih kohezijskih sredstev, delal na prihodkovni strani in odgovorno trošil.

Spregovoril je tudi o novi pomoči podjetju Agroruše. Kot je izpostavil, je sam odobril drugo etapo pomoči podjetju, namenjeno prestrukturiranju, medtem ko je zeleno luč prvi etapi, ki je preprečila stečaj, prižgal njegov predhodnik Stanko Stepišnik. Pomoč je bila dana v obliki posojila, ne subvencije, je opozoril, pozitivno mnenje k njej pa je prišlo tudi iz Evropske komisije.