Pritožba na oprostilno sodbo potekala brez Noviča

Milko Novič se po navedbah njegove obrambe današnje javne obravnave ni udeležil zaradi stresa, ki mu ga predstavljajo tovrstne obravnave. V uvodu seje je višja sodnica poročevalka Stanka Živič najprej predstavila dosedanji potek postopka. Tožilstvo je nato predstavilo pritožbo, Novičeva obramba pa odgovor nanjo.

Tožilstvo po besedah tožilke Bojane Podgorelec predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev v ponovno odločanje pred spremenjenim senatom. Predlaga tudi razveljavitev sklepa, s katerim je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, kjer je potekalo sojenje, Marjan Pogačnik zavrnil predlog za izločitev sodnika Zvjezdana Radonjića.

Slednjemu tožilstvo očita številne kršitve postopka, med drugim da sodelujočim v postopku velikokrat ni dovolil postavljati vprašanj pričam, da je dvakrat zaslišanje neupravičeno zaprl za javnost, pri tem pa sklepov o tem tudi ni ustrezno obrazložil, kot tudi da je enkrat iz sodne dvorane neupravičeno odstranil tožilko Blanko Žgajnar. Nasploh tožilstvo meni, da je bil že na začetku sojenja odločen, kako bo razsodil.

Po prepričanju tožilstva je bil neupravičen tudi sklep senata, s katerim je ta zavrnil predlog za izločitev izvedenca telekomunikacij Mitje Štularja, ki je preverjal, ali telefon Noviča morda povezuje s krajem umora. Tožilstvo je prepričano, da pri podaji mnenja ni mogel biti objektiven, ker se je med drugim osebno poznal s takratnim Novičevim zagovornikom, zdaj upokojenim odvetnikom Jožetom Hribernikom.

Tožilka Žgajnarjeva je med predstavitvijo razlogov, zakaj bi morala biti oprostilna sodba razveljavljena, zavrnila sodnikove navedbe iz sodbe, da je imel večji motiv za umor Jamnika od Noviča nekdanji zaposleni na Kemijskem inštitutu Michel Stephan, ki je bil maja lani na prvi stopnji spoznan za krivega napeljevanja k uboju enega od vodilnih na inštitutu Janeza Plavca. "Iz dokumentacije izhaja, da je šlo v obeh primerih sicer za isto znamko orožja, ki je pogosta, ne pa tudi za isto vrsto," je dejala.

Po njenem mnenju je Novič tekom celotnega postopka spreminjal svoj zagovor in ga prilagajal ugotovitvam, kakor so te prihajale v spis, med drugim tudi glede tega, kako so nanj prišli delci streljanja. Oporekala je tudi rekonstrukciji, s katero je sodišče ugotavljalo, koliko časa bi Novič potreboval za prihod od doma na kraj umora. Tožilstvo meni, da ni bila izvedena pravilno in da Novičev alibi ni nesporen.

Novičeva odvetnica Monika Poje je nasprotno ocenila, da je sodišče rekonstrukcijo izvedlo pravilno, in spomnila, da je tako simulirana vožnja s kolesom kot avtomobilom pokazala, da Novič v času, ki naj bi ga imel na voljo, nikakor ne bi mogel priti na kraj dejanja. "Tožilstvo je imelo ves čas rekonstrukcije možnost podajati komentarje in pripombe, pa tega ni naredilo. Oporeka tudi izbiro poti, po kateri je bila izvedena rekonstrukcija, pri tem pa ni predstavilo nobene svoje, ki naj bi bila ustrezna," je dejala.

Po besedah drugega zagovornik obtoženega, Žige Podobnika, Novič nikakor ni imel motiva za umor in da je "temelj zgodbe nekje drugje". "Več prič je potrdilo, da se je Jamnik čutil ogroženega od drugje, in ne od Noviča. Z njim zadnja leta pred umorom sploh ni bil v stiku," je odgovoril na mnenje tožilstva, da je Jamnika umoril, ker ga je krivil, da je bil odpuščen z inštituta.

Glede očitkov na račun vodenja sojenja je dejal, da je bilo to morda "res nekoliko drugačno, kot smo ga zagovorniki in tožilstvo vajeni, ne moremo pa reči, da je bil sodnik pristranski". Glede očitkov o pristranskosti Štularja pa je dejal, da sta se Hribernik in Štular enkrat sicer res sestala v okviru skupine, ki je ustanavljala gibanje Glasno, potem pa nikoli več. Nasploh je ocenil, da večji del pritožbe temelji na očitkih o procesnih kršitvah, "ne predstavi pa dokazov, ki bi utemeljevala krivdo".

Žgajnarjeva je po obravnavi v izjavi novinarjem izrazila prepričanje, da bo višje sodišče pritožbi tožilstva ugodilo in zadevo vrnilo v novo sojenje. Sodbo lahko sicer višji sodniki po uradni dolžnosti tudi spremenijo in Noviča spoznajo za krivega, je povedala.

Podobnik je nasprotno izrazil upanje, da bo sodba obstala. Če ne bo in bo zadeva vrnjena v novo sojenje, se bo to po njegovih navedbah začelo od začetka, pri čemer časa za sprejetje nove sodbe ne bo prav veliko. Zadeva namreč po Podobnikovih besedah oktobra zastara. "Ali je mogoče zadevo v tem času glede na njeno obsežnost in kompleksnost pripeljati do pravnomočnosti, je pa drugo vprašanje," je dejal.

Umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika

Kot je znano, Noviča obtožnica bremeni, da je 16. decembra 2014 zvečer na Viču umoril direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Aprila 2017 je Okrožno sodišče v Ljubljani očitkom pritrdilo in ga spoznalo za krivega ter mu izreklo 25-letno zaporno kazen. Po pritožbi so decembra 2017 enako ocenili višji sodniki in obsodbo potrdili. A je jeseni 2018 vrhovno sodišče obe sodbi razveljavilo in odredilo novo sojenje.

Novi senat pod vodstvom sodnika Zvjezdana Radonjića je v ponovljenem sojenju Noviča oprostil, tožilstvo se je na sodbo pritožilo.

Kazenski postopek zoper Noviča bo sicer zastaral septembra letos, dve leti po razveljavitvi sodbe na vrhovnem sodišču, če pred tem ne bo prišlo do pravnomočne sodbe.