'Pritiskov pri dodeljevanju kreditov ni bilo'

Preiskovalna komisija državnega zbora, ki preiskuje ravnanja ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča, je zaslišala nekdanjega prvega moža NLB Marjana Kramarja. Pri dodeljevanju kreditov Ultri ni prihajalo do pritiskov, sam pa takrat tudi ni bil seznanjen z Golobičevim solastništvom v Ultri, je zatrdil.

Kramar, ki je NLB vodil do lanskega januarja in banko zapustil z nagrado milijon evrov, pozneje pa se ni več pojavljal v javnosti, je dejal, da ministra Golobiča pozna iz medijev, zadnjih osem let ga ni ne videl ne slišal, prav tako nista imela stikov v času njegovega mandata na čelu NLB. Miloša Urbanijo iz Ultre, ki bi sicer moral danes pričati pred komisijo, a se je opravičil, pa vidi večkrat, ker se je pred kratkim preselil v njegovo vas, sicer pa ga ne pozna. Predsednik komisije Rudolf Petan (SDS) je glede njunega poznanstva začuden, saj naj bi Urbanija trdil, da sta s Kramarjem zelo dobra prijatelja.

Kramar sicer o konkretnih poslih s konkretnimi komitenti, torej tudi o dodelitvi kredita Ultri in z njo povezanimi družbam, ni mogel govoriti. Pojasnil je, da je kreditni odbor NLB, katerega član je bil v svojem petletnem mandatu na čelu NLB, posamezne posle obravnaval skladno s poslovnikom, zakonodajo, statutom in ostalimi akti. Velikost posla in skupnega poslovanja s komitentom je eden glavnih kriterijev odobritve kredita. V zvezi z zaprosilom za kredit se najprej uskladita oddelek komerciale in oddelek ocenjevanja kreditnih tveganj, ki pripravita skupno, usklajeno poročilo za kreditni odbor.

Kreditni odbor po Kramarjevih besedah obravnava različne posle, od novih investicij do financiranja tekočega poslovanja, vključujoč reprogram posojila. Kot je pojasnil, je v pogojih krize reprogram posojila osnovna metoda vsake banke. "Čeprav reprogram pridobiva slabšalni pomen, je nekaj najbolj kakovostnega in pomembnega za reševanje krize," je poudaril. Na splošno je pojasnil tudi delo kreditnega odbora, ki po njegovih besedah dela po natančno postavljenih pravilih igre, poslovnikih in ostalih dokumentih, kar se odraža tudi na dokumentu, ki je podlaga za sprejem odločitve.

Kramar: Tudi menica je zavarovanje kredita

Glede zavarovanja posojila obstajajo jasna pravila Banke Slovenije, ki loči med redko uporabljenimi prvovrstnimi zavarovanji, primernimi zavarovanji, ustreznimi zavarovanji in ostalimi zavarovanji. Veliko poslov, tako Kramar, sodi v skupino, kjer so posojila zavarovana z ostalimi zavarovanji. Ostala zavarovanja so po njegovih besedah lahko tudi zelo kakovosten vir poplačila posojil, če pride do težav. "Ostala zavarovanja so splošna bančna praksa in ne posebnost, prvovrstna zavarovanja pa so pogosta v primerih, ko posojilo vzame nekdo, ki ga ne potrebuje. V odnosih z gospodarstvom in prebivalstvom to praktično ne pride v poštev," je zatrdil Kramar.

Kot je še dejal, je tudi menica oblika zavarovanja kredita. "Če bančna analiza pokaže, da je konkreten posel dober in gre za visokobonitetno podjetje, je taka oblika zavarovanja sprejemljiva. Če pa gre za podjetje s slabšo boniteto in slabši posel, potem se v banki iščejo druge oblike zavarovanja. Je pa to odvisno od primera do primera," je poudaril. Pravila Banke Slovenije strogo predpisujejo oblike zavarovanja in državne posle obravnavajo kot najbolj varne, je dejal. "Gre za prvovrstne posle, ki so običajno nizko donosni in poslovno varni," je pojasnil. Poudaril je še, da bistvo posla ni v zavarovanju, temveč v oceni, ali bo posel uspel.

Kramar trdi, da se primera Ultre na kreditnem odboru ne spomni. Je pa bila po njegovih besedah praksa kreditnega odbora, da je pri obravnavi sektorskega vprašanja zaradi tveganj v samem poslovanju izpostavil dodatno previdnost in nadzor v poslovanju s sektorjem tehnoloških podjetij.

Pukšič ni bil zadovoljen

Za pestrost današnje seje preiskovalne komisije je tudi tokrat poskrbel Franc Pukšič (SLS), ki se še vedno ni sprijaznil z novimi navodili generalne sekretarke državnega zbora glede navajanja osebnih podatkov prič. Nezadovoljen je bil tudi s Kramarjevimi odgovori. "Ni prav, da kot nekdanji predsednik uprave NLB, ki so jo davkoplačevalci že sanirali, zdaj pa naj bi bila znova potrebna sanacije, ne poveste kaj bolj konkretnega. Da pa o zadevah ne veste nič, pa ne verjamem," je dejal.