Pritiski, grožnje, napadi ... postajajo novinarjev vsakdan

Tatjana Pirc, dolgoletna novinarka Radia Slovenija denimo v prispevku med drugim pravi: "Ti primitivni napadi, verbalni večinoma, ki jim zeleno luč prižgejo neke vidne javne osebnosti, politiki in potem grda, umazana dela dokončajo množice anonimnežev, ki se kobalijo po svetu in spletu. In njihove ideje razglašajo neka medijska trobila. Seveda se je treba tu vprašati, ali se ljudje, ki so na pomembnih položajih, nosilci oblasti, ki take ideje tvitajo, žaljivke, sovražne misli, ali se zavedajo odgovornosti, kaj s tem sprožajo. Vsi vemo, da so se najhujši zločini človeštva začeli z sovražnimi besedami."

 V zadnjem mesecu so bile ekipe RTV deležne kar nekaj incidentov, eni ekipi so celo prerezali gume. Spomimo se tudi primera izpred dobrega leta in pol, ko je voznik v Novi Gorici namenoma zapeljal v novinarko in snemalca Televizije Slovenija. Sodišče je napadalca obsodilo na pol leta pogojne zaporne kazni.

Novinarji slovenskih medijev, zelo različnih medijev, tudi novinarji naše TV hiše, so (smo) deležni v zadnjih letih vse več pritiskov, sovražnosti, groženj ... "Gre pa seveda tudi za  zelo neposredne grožnje. Naša novinarka Branka Bezjak se je s tem soočala. Na njen pregon  je prišlo do sodnega procesa, do obsodbe, do prepovedi približevanje, ampak novinar mora za to imeti absolutno neko odločnost, trdnost, pokončnost, voljo da se tega loti, ti procesi tudi psihično niso nenaporni," pojasnjuje odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik.

Kakšna je tu sodna praksa? Zelo različna, v prispevku pojasnjuje odvetnik Emil Zakonjšek, ki je zastopal že mnoge slovenske novinarje. O še enem načinu pritiska na novinarje – za poskuse ustrahovanja s tožbami, pred objavo ali po njej, da se novinarji z neko temo ne bi več ukvarjali – pa govori odvetnik novinarjev POP TV Cene Grčar. "Seveda pa take grožnje, opomini, predolgi odvetniški dopisi z raznimi zahtevki, abotnimi tudi, imajo zastraševalen učinek pri manjših medijih. Enako velja za tožbe, ko se večja količina tožb v določenem časovnem obdobju skoncentrira zoper en tak medij ali zoper enega novinarja – je ta novinar zagotovo pod takim pritiskom, da si mogoče misli, zakaj bi pa jaz to delal."  Pomembno je, pravi Grčar, da sistem takšne tožbe in grožnje s tožbami sfiltrira, da jih medijski  sistem preprosto ne jemlje resno, da novinarji svoje delo opravljajo dalje ...

Novinarka Tina Kristan, ki je pripravila tokratni Fokus, poudarja isto kot njeni sogovorniki – da novinarstvo seveda ni poklic za mevže, "novinarji moramo biti – in tudi smo – pripravljeni na ostro, argumentirano kritiko, a kaj ko smo namesto tega, kot ste slišali, deležni celo napadov, groženj in pogosto žaljivk. To se dogaja že dlje časa, a zdaj je tega več kot kdajkoli." Veliko so k temu prispevali družbeni mediji, pa tudi splošna klima v družbi, izjave politikov ...

Primož Cirman, raziskovalni novinar iz Necenzurirano.si pravi: "V zadnjem desetletju so prevladovali ekonomski pritiski predvsem na medije, ne toliko na novinarje neposredno, bolj na urednike; obstajala je vedno večja vrsta podjetij, o katerih je bilo težko karkoli pisati, vendar pa zdaj, ne samo jaz, ampak tudi kolegi opažamo, da se od 2018 naprej tendenca počasi premika spet k bolj političnim pritiskom, pri čemer pa je to v zadnjih nekaj mesecih dobesedno eksplodiralo." Kakšne so izkušnje medijev in novinarjev? Kakšnih pritiskov, groženj, celo napadov so deležni zgolj zato, ker opravljajo svoje delo?

In dogaja se vse bolj tudi to, kar so na začetku leta v našem posebnem Fokusu o novinarstvu na Balkanu dobro opisali novinarji iz BiH, Srbije, Hrvaške  – diskreditacije in osebni napadi na novinarje, stampedo žalitev, pritiskov, osebnih razvrednotenj ... "Jaz razumem velikokrat neke reakcije, ampak te reakcije so ušle izpod vseh proporcev, so postale to nek načrtni mehanizem, načrtna organizirana dejavnost, ki jo vodijo določeni centri moči, politične stranke, verjetno tudi kapitalski centri, zato da v bistvu novinarja načrtno diskreditirajo kot novinarja in človeka," dodaja Stepišnik.

Možnosti, kako utišati kritične novinarje in medije, je seveda še veliko več – od spremembe zakonodaje, zmanjševanja ali prerazporejanja javnih sredstev, neoglaševanja državnih podjetij v določenih medijih, različnih pritiskov na lastnike in še in še, do neposrednih pritiskov na novinarje, groženj, napadov, o katerih je  govora v tem prispevku. Ne gre samo za novinarstvo. Govorimo o tem, v kakšni družbi želimo živeti. Tudi o tem govorijo sogovorniki ...

V pozabo pa prav gotovo ne sme 28. februar 2001, ko je Slovenijo pretresel brutalen napad na takratnega novinarja Večera Mira Petka. Tožilstvo je takrat celo ocenilo, da je šlo za poskus umora.

Celotni prispevek 24UR Fokus si lahko ogledate na Voyo.