Pritisk na ljubljansko urgenco: ogrožene druge zdravstvene storitve

Na urgenci UKCL je bilo v zadnjih treh dneh opaziti prihod velikega števila različnih, predvsem starejših bolnikov, ki imajo več kroničnih bolezni hkrati in se jim je stanje teh bolezni poslabšalo zaradi različnih viroz. Kot osrednja in največja bolnišnica v državi moramo poskrbeti za vse paciente, ki pri nas poiščejo pomoč, in ob tem se trudimo nemoteno izvajati redni program, sporočajo v UKC Ljubljana. 

Zaradi povečanega priliva urgentnih pacientov so v UKC Ljubljana sprejeli dodatne potrebne ukrepe. V okviru Interne klinike UKCL, kjer že več kot 50 odstotkov posteljnih kapacitet zasedajo urgentni pacienti, se bodo zagotovile dodatne posteljne kapacitete znotraj oddelkov. Prav tako se bodo zaradi prezasedenosti IPP in urgentne ambulante Klinike za infekcijske bolezni in urgentna stanja (KIBVS) s prihodnjim tednom (predvidoma s torkom) dodatne posteljne kapacitete zagotovile v Diagnostično terapevtskem servisu (DTS). 

Povečan priliv pacientov na urgenco je posledica več dejavnikov: od pomanjkanja posteljnih kapacitet v domovih za starejše, demografskih trendov staranja prebivalstva in zmanjšane dostopnosti nujne zdravstvene pomoči na primarni ravni. Opažajo, da bi približno 30 odstotkov pacientov, ki pridejo ali so pripeljani na ljubljansko urgenco, lahko ustrezno zdravniško oskrbo prejelo na primarnem nivoju.

Vse večji izziv z vidika zagotavljanja prostih posteljnih kapacitet predstavljajo tudi bolniki, ki so v UKCL zaključili akutno bolnišnično obravnavo, vendar jih zaradi pomanjkanja negovalnih kapacitet ni mogoče premestiti v negovalne bolnišnice za potrebe neakutne bolnišnične obravnave ali v domove za starejše, saj tudi tam primanjkuje kadra. Prav tako opažajo omejeno sprejemanja bolnikov v domačo oskrbo. Trenutni zdravstveni sistem tudi ne zagotavlja parenteralnega antibiotičnega zdravljenja na domu, s čimer bi nekoliko sprostili postelje v bolnišnici, ki so zasedene z bolniki z aktualno bakterijsko okužbo.     

Skupno je zaradi omenjene problematike v UKCL zasedenih okoli šest odstotkov bolniških kapacitet, UKCL pa na letni ravni izgubi 30 milijonov evrov prihodkov: "UKCL vidi rešitev za ohranitev dostopnosti vrhunskih terciarnih storitev v zagotavljanju dodatnih kapacitet v obliki negovalnih postelj v kateri od manj obremenjenih regionalnih bolnišnic. Prav tako UKCL predlaga, da se na ravni države vzpostavi sistem, ki bo po zgledih iz tujine, omogočal ažurno informiranje v realnem času tako javnosti kot tudi Dispečerskega centra o čakajočih in čakalnih dobah v vsakem od urgentnih centrov v državi. Na ta način bi lahko število urgentnih bolnikov in obremenitve kadra razporedili bolj enakomerno med vse urgentne centre v Sloveniji.  Vse našteto v UKCL sicer omejuje izvajanje določenih programov, kljub temu UKCL z reorganizacijo uspeva na določenih segmentih izvesti več storitev, kot jih je načrtovano s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZS). Vendar je prav zaradi neplačila tega izvedenega preseženega programa UKCL v prvih devetih mesecih letošnjega leta beležil okoli 5 milijonov evrov izgube. Prošnje za prestrukturiranje programa pa za zdaj s strani ZZZS ostajajo neuslišane. "