V uvodu je grški premier Kostas Simitis, predsedujoči EU, dejal, da je danes zgodovinski dan. S tem korakom unija nase prevzema tudi nove obveznosti, je opozoril, in menil, da bo razširjena unija svojo vlogo lahko zares igrala le, če bo imela skupno zunanjo in obrambno politiko. Po govorih in podpisih voditeljev, ki si sledijo po abecednem redu držav v izvirnih imenih, bosta sledila še govora predsednika Evropskega parlamenta Pata Coxa in Evropske komisije Romana Prodija.
Za Slovenijo sta pogodbo na slovesnosti podpisala predsednik države Janez Drnovšek in premier Anton Rop, po njenem zaključku pa je podpis nanjo dodal še zunanji minister Dimitrij Rupel. Slovesni govornik v imenu Slovenije je bil predsednik Drnovšek. Celotni podpisni slovesnosti sta ob omenjenih treh prisostvovala še vodja pogajalcev z EU Janez Potočnik in predsednik državnega zbora Borut Pahor.
Poleg Slovenije so pogodbo podpisale še Poljska, Češka, Madžarska, Slovaška, Estonija, Latvija, Litva, Ciper in Malta.
Podpisovanje pogodbe je potekalo v pokritih arkadah Atalos, na ruševinah političnega, gospodarskega in družabnega središča stare Grčije, v Agori. Kot poudarja grško predsedstvo povezave, ima kraj podpisa tudi simboličen pomen, saj je bila stara Grčija zibelka demokracije, ki je tudi ena temeljnih vrednot razširjene unije.
Pred slovesnostjo razprava o institucionalnem ustroju razširjene unije
Pred slovesnostjo je predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox voditelje unije pozval, naj v svojih državah zagotovijo pravočasno izvedbo postopkov za ratifikacijo pristopne pogodbe, ki jo bo petnajsterica z desetimi novinkami podpisala danes popoldne. Samo tako bo moč širitev izvesti po načrtih 1. maja prihodnje leto, je še poudaril Cox.
Voditelji EU in njihovi kolegi iz prihodnjih članic, med njimi slovenski premier Anton Rop, pa so dopoldne s predsednikom konvencije o prihodnosti EU Valeryjem Giscardom d'Estaingom razpravljali o institucionalnem ustroju razširjene unije. "Vsi smo se zavzeli za enotno zunanjo in varnostno politiko, ki bi jo vodila ena oseba, ki bi bila hkrati komisar v komisiji in verjetno njen podpredsednik in predstavnik za zunanjo politiko znotraj notranjega sveta," je za 24 ur povedal Anton Rop.
Srečanje voditeljev EU spremljajo protesti
Prizorišče podpisa pristopne pogodbe držav Evropske unije z desetimi prihodnjimi članicami je varovalo kar 10.000 policistov, ki so proti okoli 8000 protestnikom uporabili tudi solzivec. Protestniki so na policiste metali rdečo barvo in plinske bombe, pri čemer so enega ranili. V več delih mesta je prišlo tudi do pretepov.
Protesti, ki so jih napovedovale protiglobalistične organizacije in komunisti, pobudi pa se je pridružila tudi največja grška sindikalna konfederacija GSEE, naj bi bili uperjeni predvsem proti voditeljem Velike Britanije, Španije in Italije. Predsednik GSEE Hristos Polizogopulos je že pred dnevi poudaril, da demonstranti ne bodo protestirali proti širitvi EU, temveč proti vojni in tistim evropskim voditeljem - tudi iz prihodnjih članic povezave - ki so jo podprli. Tony Blair, Jose Maria Aznar in Silvio Berlusconi so "sovražniki Evrope" in zato v Grčiji nezaželjeni, je dodal.
Grške oblasti so v prestolnici uvedle stroge varnostne ukrepe brez primere, saj so, kot omenjeno, mobilizirale 10.000 policistov. "Ničesar ne želimo tvegati," je povedal državni sekretar na ministrstvu za javni red Evangelos Malesios. Policija je prebivalce grške prestolnice tudi pozvala, naj se danes in v četrtek čim manj gibljejo po mestu, saj bo za promet zaprt večji del središča Aten. Današnji dan so na širšem območju prestolnice razglasili tudi za dela prost dan.
Najdaljša pogodba v zgodovini mednarodnega prava
Pristopna pogodba določa pogoje za članstvo novih držav EU in je kot taka najobsežnejša mednarodna pogodba v zgodovini - v eni sami jezikovni različici ima namreč okrog 4900 strani. Slovenija se je o pogojih članstva pogajala skoraj pet let in jih uspešno zaključila decembra lani na vrhunskem zasedanju v Köbenhavnu.
Da so z izpogajanimi pogoji zadovoljni, so potrdili tudi slovenski državljani, ki so na referendumu 23. marca z veliko večino, skoraj 90 odstotki, podprli vstop države v unijo ter s tem prižgali zeleno luč tako za podpis pogodbe kot njeno ratifikacijo v državnem zboru.
Sicer ima podpis pristopne pogodbe tudi simbolni in zgodovinski pomen - največja širitev v zgodovini unije je tudi njena prva resnična širitev na Vzhod in z njo bodo dokončno presežene vojaško - politične delitve evropske celine iz prejšnjega stoletja.
Širitev EU v senci iraške krize
V Atene je prispel tudi generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan, ki se je z voditelji držav pristopnic pogovarjal tudi o razmerah v Iraku. Dejal je, da se mora v naslednjih tednih jasno oblikovati vloga ZN v povojnem Iraku. Annan se je sestal tudi z voditelji nekaterih evropskih držav, po srečanju z britanskim premierom Tonyjem Blairom pa je dejal, da je prepričan, da bodo ZN v Iraku igrali pomembno vlogo.
Blair je povedal, da vloga ZN ne bo majhna, saj je interes celotne mednarodne skupnosti imeti v Iraku reprezentativno vlado, ki bo zagotavljala spoštovanje človekovih pravic. Vloga ZN tako po njegovem prepričanju ne bo le humanitarne narave, temveč tudi politične, saj bodo ZN sodelovali pri normalizaciji razmer v državi.
"Rad bi videl, da bi ZDA, Velika Britanija in Evropa skupaj delali v duhu partnerstva. Mislim, da je to mogoče," je bil optimističen Blair, ki je imel v Atenah prvič možnost ponovne graditve mostu s tistimi evropskimi državami, ki se britanski drži v vojni proti Iraku niso pridružile.
