Pristop Ljubljane je napačen

Znanstveni sodelavec urbanističnega inštituta Aljaž Plevnik je kritičen do nekaterih napovedanih infrastrukturnih prometnih sprememb v mestu. Kot zagovornik vzpodbujanja nemotoriziranih oblik prevoza in javnih prevoznih sredstev je poudaril, da "Ljubljana vztraja na dokazano napačni poti". Mestna uprava v sklopu prometne ureditve prestolnice namreč načrtuje znatno povečanje prometnih površin za osebni motorni promet.

Ljubljano trenutno zaradi nesorazmerja med prometnimi površinami in številom prevoznih sredstev ter velikim številom dnevnih migrantov pestijo zastoji. Število parkirnih mest ne zadošča dnevnim potrebam, tarifni sistem uporabnikov ne vzpodbuja k rabi javnih prevoznih sredstev, njihova potovalna hitrost v mestu pa je prenizka. Mobilnost in dostopnost v mestu se slabšata, okoljski vplivi prometa pa kvaliteto bivanja v prestolnici še dodatno zmanjšujejo. Mestna oblast v želji reševanja teh problemov načrtuje razširitev mestnih vpadnic ter gradnjo novih, zgraditev notranjega in razširitev zunanjega cestnega obroča ter povečanje parkirne zmogljivosti v mestnem središču.

Pristop Ljubljane je napačen

Trajnostni pristop, ki ga zagovarjajo predvsem urbanisti, teži k premiku od motoriziranega k nemotoriziranemu prometu ter od osebnega k javnemu. Temeljno načelo tega pristopa je izogibanje širitvi obstoječih cestnih površin in spreminjanje njihove namembnosti po načelu "več površin za javni promet ter pešce in kolesarje, manj za osebne avtomobile".

Po Plevnikovem mnenju je reševanje prometne problematike v slovenskih mestih zaenkrat še premalo interdisciplinarno, saj se rešitve iščejo pretežno v prometno-inženirski stroki. Ta pa rešitev tradicionalno išče v novih cestah, širitvi obstoječih ter gradnji novih parkirnih zmogljivosti. Javnemu prometu, pešcem in kolesarjem pa namenja obrobno vlogo.

Motoriziran promet je potrebno omejiti

Ob tem Plevnik dodaja, da bi Ljubljana morala problem prometa reševati s spremembo namembnosti že obstoječih voznih pasov: "Edina rešitev je spodbujanje uporabe alternativnih načinov migracij. To dosežemo zgolj z dvigom konkurenčnosti okolju prijaznejših oblik potovanja."

Pridobivanje prometnega pasu za javni potniški promet s pomočjo širjenja vpadnic bi sicer zvišalo hitrost potovanja z avtobusom, hkrati pa izboljšalo pretočnost osebnih vozil. Kot poudarja Plevnik, bi morali za resničen premik od osebnega k javnemu prometu avtomobile umakniti z obstoječega voznega pasu, ne pa avtobus prestaviti na nov pas. Le na račun prevoza z osebnimi motoriziranimi vozili lahko resnično povečamo konkurenčnost alternativnih oblik premikanja. In samo tako je mogoče doseči miselni premik uporabnikov, pojasnjuje.

Naslednji nujni ukrep pri ustvarjanju konkurenčnosti javnega potniškega prometa je omejevalna parkirna politika mesta. Predvidena nova parkirna mesta in lažji dotok avtomobilov v center pa k temu ne bodo pripomogla, meni Plevnik. "Ljubljana s predvidenimi spremembami sporoča, da je problem avtomobilnosti v Ljubljani zgolj začasen pojav, ki ga bodo kmalu rešili." Tako naj bi Ljubljana postala avtomobilom prijazno mesto, kar pa dnevnih migrantov in občanov ne spodbuja k spreminjanju potovalnih navad.

Načrtovane spremembe znižujejo kvaliteto bivanja

Ob predvidenih prometnih spremembah v Ljubljani Plevnik opozarja tudi na kvalitativno spremembo življenja Ljubljančank in Ljubljančanov. Širitev vpadnic bi močno negativno vplivala na bivanje predvsem tistih prebivalcev, ki živijo ob Celovški, Dunajski in Tržaški cesti. "Ob teh cestah nastaja obremenjen in degradiran bivalni prostor, vpadnice pa so zaradi težke prehodnosti predvsem za starejše in mobilno ovirane osebe nepremostljiva ovira."

Kot še opozarja sogovornik, Ljubljana po evropskih standardih kakovosti zraka velja za območje, ki bi ga bilo potrebno razglasiti za degradirano, in sicer zaradi prevelike količine delcev in dušika v zraku. "Prej ali slej bo zaradi direktiv Evropske komisije država morala določiti program sanacije zraka v Ljubljani," pravi in dodaja, da je glavni vir vsega tega onesnaženja prestolnice prav promet. Zato po njegovih besedah država Ljubljano že spodbuja, naj pripravi drugačno strategijo reševanja prometne problematike.

Potreben je miselni premik

"Kot večina slovenskih mest tudi Ljubljana potrebuje miselni in generacijski preskok pri obravnavi problematike mestnega prometa," pojasnjuje Plevnik in dodaja, da "iniciative in programi Evropske unije na področju mestnega prometa, v katere je vse bolj intenzivno vključena tudi Ljubljana, obetajo, da se bo želeni miselni preskok kmalu uresničil."