Poročilo: 'Pristojne institucije zlorabam v medijih doslej niso bile kos'

Letošnje poročilo o vladavini prava, ki so ga pridobili kolegi z Dela, med drugim hvali vlogo civilne družbe v Sloveniji in opozarja na državno financiranje nevladnih organizacij. V zvezi z nevladnimi organizacijami je v medresorskem poročilu med drugim zapisano, da "pri precejšnji diskrecijski pravici delitve denarja iz naslova javnega financiranja obstaja prostor za tveganje korupcije", piše pa tudi, da so "možna zavezništva med izbranimi nevladnimi organizacijami in politično opcijo, ki je bila dolgo na oblasti", povzema dokument Delo. 

V vladi so popisali tudi stanje na področju medijev, pri čemer so med drugim izpostavili imperij Martina Odlazka. "Poleg njegovega tiska – vključuje skoraj vse slovenske revije, skupaj več kot 30 – ta medijski imperij nadzoruje tudi več televizijskih, kot tudi 19 posameznih radijskih postaj. To je mogoče le z zlorabo zakona o medijih, saj so se posamezne lokalne radijske postaje povezale s tako imenovanimi 'programskimi omrežji', ki obidejo zakonsko omejitev pridobitve lastniških deležev," časnik povzema poročilo, kjer še piše, da pristojne institucije tem zlorabam doslej niso bile kos. Povezovanje prek programskih omrežij bi sicer lahko onemogočili s spremembo zakonodaje.

V poročilu je poseben del namenjen tudi sporu s STA oziroma Bojanom Veselinovičem, prostor v poročilu pa je našel tudi predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, čigar ravnanja "lahko vplivajo na splošno dojemanje neodvisnosti ustanove". Poročilo opisuje njegovo sodelovanje s svetovno nogometno organizacijo in očitek, da ne obstaja dokument protikorupcijske komisije o (ne)spornosti njegovega (ne)pridobitnega sodelovanja s Fifo.

V medresorskem poročilu opozarjajo tudi na ravnanje ustavnega sodnika Roka Čeferina, ki se ni izločil iz odločanja o vpisu odvetniškega kandidata v imenik odvetniških kandidatov. Sta pa v dokumentu prikazana še dva konkretna primera sodnikov (Ane Testen in Zvezdana Radonjića), ki naj bi kršila sodniško funkcijo oziroma dva postopka zoper njiju. Noben primer še ni zaključen.

Spomnimo, da je evropski komisar za pravosodje Didier Reynders pred dnevi v Bruslju povedal, da je bil rok za oddajo prispevkov članic in drugih deležnikov v procesu priprave drugega poročila o vladavini prava 8. marec. Slovenija je bila po neuradnih informacijah edina, ki svojega prispevka do srede še ni poslala.

Zunanji minister Anže Logar je v sredo dejal, da ga bodo posredovali pravočasno in da to "ni nobena dilema, ki bi kakor koli ogrožala nastajanje tega drugega poročila", ki ga bodo obravnavali v času slovenskega predsedovanja.

Nato je vlada v sredo potrdila odgovore Slovenije na vprašalnik komisije, ki jih je od pristojnih resorjev zbralo in uredilo zunanje ministrstvo. Ob tem je izpostavila predvsem namen poročila kot preventivnega orodja, ki prispeva k poglabljanju dialoga med članicami in institucijami EU ter skupnega razumevanja vladavine prava v uniji. 

Logar je v sredo izrazil upanje, da bo tokratni pregled področja vladavine prava vključeval tudi fizičen obisk predstavnikov Evropske komisije, da bodo lahko na terenu opravili pogovore z deležniki, saj da je to bistveno bolj uspešno, učinkovito, pošteno in transparentno kot v virtualni obliki.

Spomnimo. Predsednik vlade Janez Janša je pred tem februarja v pismu predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen predstavnike komisije povabil na obisk v Slovenijo, da se prepričajo o stanju demokracije in položaju medijev. V komisiji so tedaj v prvem odzivu izpostavili, da je svoboda medijev steber demokracije in da je primeren okvir za oceno položaja medijev njihovo letno poročilo o vladavini prava.

Obiski komisije v članicah v sklopu priprav tega poročila, ki so namenjeni pridobivanju dodatnih informacij in razčiščevanju vprašanj, bodo po neuradnih informacijah sicer tudi letos virtualni. Za Slovenijo je ta obisk predviden sredi aprila.