Prisilno delo: kako hitro bi vi našli pot ven?

Amir je ostal brez dela, odhod v tujino se je zdel rešitev. "Obljubljali so devet evrov na uro, redna izplačila, govorili so, da je v Nemčiji veliko dela in da ne bo problemov. V resnici pa so tam razmere grozne. Delavce na veliko ožemajo, spijo v kontejnerjih, jesti nimajo kaj, delajo pa po 15 ur na dan," se spominja. Še danes mu je delodajalec, ki ga je napotil, dolžen denar.

Šofer tovornjaka je dve leti vozil pri slovenskem avtoprevozniku. Dajali so mu tehnično neustrezne tovornjake, celo takšnega, ki mu niso delale zavore. Delodajalec ga je silil, da je vozil brez zakonsko predpisanih odmorov, in mu postavljal nemogoče roke. Kazni je moral poravnati iz lastnega žepa. Ko je od delodajalca zahteval, naj mu vrne denar za kazen, ki jo je dobil zaradi njegove napake, mu je zagrozil s smrtjo.

Delavec iz Bosne se je prijavil na oglas ljubljanske verige restavracij. Iskali so kuharje, natakarje, pomočnike v kuhinji, picopeke in slaščičarje. Obljubljali so, da jim bodo uredili vse dokumente. V Sloveniji je tri mesece delal brez dovoljenj. Ko je vprašal za vizum, so ga poslali domov. Za 400 ur dela je dobil okoli 700 evrov plačila.

Delavka v čistilnem servisu je čistila vsak dan, vključno z vsemi vikendi, po osem ur. Za 400 evrov na mesec. Ko je zbolela, jo je delodajalec odpustil. 

To so resnične zgodbe resničnih ljudi. Zgolj peščica, delovnega izkoriščanja in njegove hujše oblike prisilnega dela, oboje je oblika trgovine z ljudmi, je namreč ogromno.  

In medtem ko drži, da so najbolj ranljiva skupina ljudje, ki prihajajo iz tujine, torej migrantski delavci, pa je dejstvo, da se v boju za preživetje s potencialnim izkoriščanjem lahko sreča vsak od nas. 

Pobegnite iz krempljev izkoriščanja 

V čevlje ljudi, omenjenih na začetku, lahko stopi vsak od nas. V Ljubljani bo namreč do 27. oktobra odprta Soba pobega (Escape Room), ki se dotika prisilnega dela oziroma njegove milejše različice izkoriščanja delavcev.

"Soba pobega simulira tipične bivanjske in delovne okoliščine, v katerih se delavci znajdejo, in skozi mehaniko sobe pobega obiskovalce soočamo s temi okoliščinami in jih spodbudimo, da najdejo rešitev in pot iz sobe," je pojasnila Tanja Rudolf Čenčič iz Združenja DrogArt, ki se podpisuje pod projekt. 

Pred obiskovalci je 26 izzivov, vsak je neposredno povezan s problemom izkoriščanja in zasnovan eksplicitno za ta projekt. Z vsakim izzivom se dotakneš enega delčka te problematike. In vsak nazadnje, tudi s pomočjo moderatorja, najde pot ven. 

Izkoriščanja delavcev vse več, a razsežnosti ostajajo prikrite

"Dejstvo je, da trgovina z ljudmi za namen prisilnega dela in delovnega izkoriščanja narašča in po uradnih podatkih v državah EU predstavlja skoraj četrtino vseh žrtev. Vendar pa prave razsežnosti problema večinoma ostanejo prikrite," je povedala Tjaša Škreblin iz medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi. Odkrivanje, prepoznavanje, predvsem pa dokazovanje je namreč izjemno zahtevno. 

"Če so se še pred nekaj leti kazniva dejanja trgovine z ljudmi izvajala ob prisotnosti fizičnega nasilja, omejevanja osebne svobode, nezakonitega bivanja in dela v državi, pa strokovnjaki v zadnjih letih ugotavljajo, da storilcem ni treba več izvajati nasilja in prisilnih metod, metode izkoriščanja ljudi namreč še posebej na področju prisilnega dela in delovnega izkoriščanja postajajo vse bolj prefinjene," je pojasnila.

Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je opozoril tudi na težave uradnih organov pri odkrivanju in kaznovanju storilcev. "Delavec je pred dvema letoma padel z gradbenega odra, poškodoval se je, postal je invalid paraplegik in v vsem tem času se po celotni verigi nadzora njegovega delodajalca ni našlo. Inšpektor za delo ga ni našel. Policija ga ni našla. Na koncu je tožilec zavrgel predlog ovadbe, ker ni bilo delodajalca, ker se ga ni našlo. Zanimivo je pa to, da smo mi to osebo našli v enem dnevu," je povedal.

Ob tem je zanimiv podatek, da v Sloveniji doslej še v nobenem primeru ni bilo ugotovljeno kaznivo dejanje trgovine z ljudmi za namen prisilnega dela, čeprav podatki raziskovalcev kažejo, da se je v zadnjem desetletju število kaznivih dejanj kršitev pravic delavcev in delovnega izkoriščanja močno povečalo.  

Kako se posameznik ujame v past izkoriščevalcev? 

Goran Lukić iz Delavske svetovalnice se z zgodbami, kakršne so zgornje, srečuje vsak dan in vsak dan več jih je. Vsem, pravi, je skupno to, da so na začetku želeli zbežati iz zelo slabe ekonomske situacije. In posredniki se tega zelo dobro zavedajo. Kadrovanje, ugotavlja, se začne v neformalnih socialnih mrežah, pogosto  na Facebooku, kjer v zaprtih skupinah kroži vrsta dezinformacij. "V Sloveniji voznik dela na kilometer (cent na kilometer), v gradbeništvu delavec dela na uro (štiri, pet evrov na uro) ... To je na Facebooku na vseh teh socialnih omrežjih že skorajda dejstvo," je povedal Lukić. 

Delavcu se zdi, da je našel pot na zeleno vejo, a ko pride v Slovenijo, se mu, tako Lukić, odpre "ta mali svet izkoriščanja, za katerega je sprva še vesel, da je dobil možnost, da je padel vanj".

Sledi preskok iz virtualnega v realni svet. Najprej posrednik zahteva 400, 500 evrov, da mu uredi papirje. Čeprav je po slovenski zakonodaji to strošek delodajalca. "Zadnje čase delavci sploh več ne govorijo o tem. Ne zaradi tega, ker tega ni, ampak zato, ker se jim zdi normalno Popolnoma normalno se mu zdi, da plača par sto evrov za papirje, za katere bi moral plačati delodajalec," je svoje izkušnje delil Lukić. 

S tem korakom se začne zadolževanje. Od par sto evrov na začetku do nekaj tisoč in še več na koncu zgodbe.

Dela se na efektivo, kar pomeni, da delavec ne dobi plačano, če gre na dopust, če dežuje in ne more delati ... "Če se zgodi plačilna lista, če se zgodi direktno nakazilo na račun, potem se dostikrat zgodi tudi to, da delodajalec od delavca zahteva, naj mu vrne razliko od efektivnega dela do plačilne liste. Pojdi na bankomat in mi nazaj vrni denar," je izkušnje delavcev delil Lukić. Enako, pravi, se zgodi z regresom. Delodajalec ga nakaže, a ga mora delavec vrniti. "Najprej plača, da dobi dovoljenje, zdaj že plačuje nazaj delodajalcu, da sploh lahko dela."

Slovenska piramida izkoriščanja

To se dogaja na nivoju posameznika, firme. A težave so sistemske. Na sistemskem nivoju, pravi Lukić, imamo model piramide. "V Sloveniji imamo velike sisteme, ki zelo skrbijo za svoj imidž. Velike poslovne sisteme v gradbeništvu, v storitvah ... Ti so vrh piramide. Ti dajo delo izvajalcem storitev, torej podizvajalcem. Teh je ogromna veriga, nihče ne ve, koliko je teh podizvajalcev. Moramo vedeti, da gre za zavestno izgradnjo takšne piramide," je opisal Lukić. Na vrhu je naročnik, ki ohranja lep obraz, glavno problematično jedro pa je spodaj. "To je v bistvu super za glavnega izvajalca, za vrh piramide, ker reče, mi nimamo nič s tem, in super za tiste spodaj, ker izginejo v vseh teh verigah."

Tisti zgoraj se delajo, da z izkoriščanjem delavcev nimajo nič, do tistih spodaj pa skorajda ne moreš priti. Pogosto se izkaže, da imaš opravka s poštnim nabiralnikom ali da tisti, ki so vpisani kot glavne odgovorne osebe, živijo v drugi državi. Tisti, ki dejansko vodijo igro, tako Lukić, niso vpisani nikjer. "Preprosto lovimo fantoma," pravi. A izkušnje so jih naučile tudi dela s "fantomi" ...