'Zdravnik postaja delavec za tekočim trakom'

Družinski zdravniki in pediatri so na novinarski konferenci danes znova opozorili na nevzdržno in naraščajoče administrativno obremenjevanje, ki po njihovi oceni negativno vpliva na strokovnost in varnost dela osebnega zdravnika pri delu z bolniki. Kot so podarili, morajo vse več časa, ki bi ga sicer posvetili bolnikom, nameniti izpolnjevanju birokratskih zahtev.

S podobnimi težavami se po besedah predsednice Zdravniške zbornice Slovenije Zdenke Čebašek-Travnik sicer soočajo vsi zdravniki v osnovnem zdravstvu, v zdravstvenih domovih pa se borijo tudi z velikim pomanjkanjem ginekologov in radiologov.

"Skozi to konferenco izražamo podporo vsem zaposlenim v zdravstvu, ki so preobremenjeni z vsakovrstno administracijo, za katero pa nihče ne ve komu ali čemu služi, strokovni in varni obravnavni bolnikov zagotovo ne" je uvodoma dejala Čebašek-Travnikova.

'Borimo se s šiframi in porabljamo ogromno časa'

"Stvari pišemo dvakrat - na računalnik in v karton, 'borimo' se s šiframi, za to pa porabljamo ogromno časa. Te stvari so tako same sebi namen, da človeka jezijo," pravijo tudi v Slovenskem zdravniškem društvu.

"Na te težave smo opozarjali v zadnjih letih - tako strokovno javnost, kot politiko. Ne gre za to, da bi želeli višje plačilo," še pravijo v Zdravniški zbornici Slovenije in dodajajo, da želijo opozoriti tudi na to, da bodo nekateri zdravstveni domovi z novim letom ostali brez radiologov.

V zadnjih desetletjih je sicer obravnava bolnikov na primarnem nivoju zaradi staranja populacije, ki prinese več diagnoz hkrati, postala bistveno bolj kompleksna, pa je izpostavila zdravnica Davorina Petek iz Slovenskega zdravniškega društva. Osebni zdravniki po njenih besedah v ambulantah obravnavajo vrsto težav, kar pa zaradi časovne stiske, ki jo povzročajo visoke glavarine in birokratske obremenitve, vse težje počnejo kakovostno in strokovno. Zmanjkuje jim tudi časa za obiske na domu, ki so izrednega pomena, a jih zaradi premalo časa "ne moremo izvajati tako pogosto, kot bi bilo treba".

Kot primer administrativne preobremenjenosti so navedli tudi nov sistem elektronskih napotnic. "Ko sistem deluje, je super. A napotnice po 14 dneh ni možno več obnoviti in je treba vse pisati znova," je dejala Petkova.

Birokratsko delo, ki "nima nikakršne dodane vrednosti ne za bolnike ne za zdravniški tim", pa je Antonija Toplak Susič iz zdravniškega društva izpostavila naročilno knjigo. Za vpisovanje vrste podrobnih osebnih podatkov bolnikov in razlogov za njihov obisk v ambulanti na dan porabijo tudi do 50 minut, ki bi jih sicer lahko namenili pogovoru z bolniki.

S kadrovskimi vrzelmi se soočajo tudi pediatri

Na poseben segment težav pa je na novinarski konferenci opozorila predstavnica pediatrov Katja Dejak Gornik. V Sloveniji je namreč hudo pomanjkanje primarnih pediatrov, večina pa jih je starih nad 60 let. "Poleg tega v naših ambulantah zelo veliko podatkov beležimo. A teh podatkov nihče ne analizira. Na tak način pa bi se lahko ogromno naredilo na preventivi zdravja otrok in mladostnikov. Veliko težav bi lahko na tak način sistemsko rešili na državni ravni," pravi Dejak Gornikova.

Tudi pediatre pri delu z bolniki ovirajo po njihovi oceni nesmiselne administrativne zahteve. Ravno te so po oceni Dejak Gornikove krive, da mladi zdravniki izgubijo zagon za specializacijo na tem področju in se za delo na primarni ravni odločajo vse redkeje.

Nasploh pa tudi zanimanje mladih zdravnikov za to vrsto specializacije upada, hkrati pa vse pogosteje odhajajo v tujino. "To ni vlak, ki bo odpeljal, ampak, ki se že pelje," pravi predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina. "Poleg tega je Avstrija pripravila posebne programe za slovenske zdravnike, ki želijo delati pri njih," pa je dodala Čebašek-Travnikova.

"Naj nam dovolijo, da si sami organiziramo svoje delo," je pozval Komadina. "Kolegi iz vseslovenskih regij sporočili, da tako ne gre naprej. Ne gre za to, da bi zahtevali več denarja za manj dela, ampak želimo opozoriti, da je ogrožena strokovnost in varnost strokovnega dela na primarnem nivoju," je še dejal.

Čebašek-Travnikova je še opozorila, da vse več zdravnikov odhaja iz zdravstva, bodisi v zgodnejši pokoj bodisi na druga manj zahtevna področja dela. Ob tem je opomnila tudi na zdravnike, ki so zaradi hudih obremenitev na delovnem mestu bolniško odsotni. "Če zdravnike preobremenjujemo, je do njih krivično, da jih potem za napake, ki se dogajajo v vseh poklicih, obravnavamo na isti strani črne kronike s storilci kriminalnih dejanj," je bila še kritična.

Vse manj časa za bolnika, vse več birokracije

"Prisiljeni smo preglede opravljati kot po 'tekočem traku'", so pred dnevi opozorili tudi Mladi zdravniki Slovenije in dodali, da je čas za pregled bolnika izjemno skopo odmerjen in ne omogoča poglobljenega strokovnega dela z bolniki.

Da ima zdravnik vse manj časa za bolnika, ker se ukvarja z vse več birokracije, opozarjajo tudi pri Zdravniški zbornici Slovenije. "Čeprav vemo za prizadevanja ministrstva za zdravje, da bi naredil izboljšave na področju osnovnega zdravstva, pa pravih in odločnih korakov v tej smeri še nismo zaznali. Za začetek bi lahko ukinili naročilne knjige in omejili kreiranje vedno novih pravil s strani ZZZS," še pravijo.

Kaj bo storilo ministrstvo?

Na ministrstvu za zdravje so v odzivu na opozorila družinskih zdravnikov iz več slovenskih regij v minulih dneh sicer zagotovili, da se stanja zavedajo in da nekatere ukrepe za izboljšanje že izvajajo, druge pa še načrtujejo. Med drugim napovedujejo tudi prenovo modela financiranja primarne ravni zdravstvene dejavnosti, načrtujejo pa tudi ukrepe, s katerimi bi zmanjšali administrativne obremenitve zaposlenih.

Kot so na ministrstvu zapisali v današnjem odzivu, bodo pripravili načrt za zmanjšanje administrativne obremenitve zaposlenih. Med drugim v zvezi s tem pripravljajo spremembo zakona o pacientovih pravicah.

Prav tako so napovedali povečanje števila razpisnih mest specializacij iz družinske medicine, pediatrije ter ginekologije in porodništva, zagotovitev pogojev za sistematičen razvoj stroke ter nenehno spremljanje in izboljševanje kakovosti, pa tudi okrepitev sodelovanja na sekundarni ravni za bolj povezano obravnavo bolnikov in hitrejši pretok informacij.