Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik republike Milan Kučan in predsednik državnega zbora Borut Pahor. Kratko, a nadvse intenzivno obdobje protestantizma v slovenskih deželah nas je odločilno zaznamovalo in pustilo za seboj neizbrisne sledove, ki se jih morda danes vse premalo zavedamo, je dejal Drnovšek. Vtisnilo nam je hkrati nacionalno in evropsko zavest. Letnici 1550, ko smo Slovenci dobili prvo tiskano knjigo v lastnem jeziku, in 1584, ko je izšel prvi slovenski prevod celotne Biblije, sta mnogo več kot kulturnozgodovinska podatka. Sta mejnika v zavesti in obstoju do takrat bolj ali manj brezimne etnične skupnosti, ki se je začela zavedati sama sebe in svoje identitete. Zavest o sebi pa lahko utrjujemo le v skupnem evropskem prostoru. Skupno življenje ni le pragmatična, temveč tudi etična odločitev: če hočemo zavarovati lastno integriteto, moramo spoštovati tudi integriteto drugih, je poudaril Drnovšek.
Ko se država odpira navzven, se ne sme zanemariti odpiranja navznoter, k državljankam in državljanom. Zato se ne sme dopustiti, da bi se kjer koli ljudje počutili zapostavljene ter odrezane od soudeležbe in soodločanja v dogajanjih, ki so pomembna za vse. Premier je ob tem omenil predvsem Prekmurje kot pokrajino, ki je od središča države najbolj oddaljena, ne le geografsko. Reformacija je namreč na tem območju doživela povsem samostojno in avtohtono poglavje, ki ga je dvesto let po Trubarju izpisal pastor, šolnik in pisatelj Štefan Kuezmič. Njegovo delo je neprecenljivega pomena za vse Slovence, ki so si z njim bogatili jezik ter svojo kulturno in narodno zavest. Kuezmič je po krivici v senci svojih osrednjeslovenskih predhodnikov, je še dejal Drnovšek. Izrazil je prepričanje, da so vrednote, ki jih je protestantizem prispeval k slovenski biti v preteklosti, skupna last in zaveza, da se bomo njihovega pomena tudi v prihodnje vse bolj zavedali.
Kulturni program današnje slovesnosti, ki ga je pripravil režiser Aleksander Jurc, je predstavil pomembnost vloge sodobnih komunikacijskih sredstev v mednarodni uveljavitvi slovenščine. V programu so sodelovali dramski igralci Štefka Drolc, Mojca Turk, Jana Zupančič in Jaka Lah ter Slovenski kvintet trobil.
