Poleg šesterice pa policija v predkazenskem postopku obravnava še dva osumljenca, ki pa sta že priprta zaradi suma storitve drugih kaznivih dejanj. Vodja mariborskega okrožnega državnega tožilstva Elizabeta Gyoerkoes, ki vodi primer, zaradi interesa preizkave ni želela odgovoriti na vprašanje, ali so pridržane osebe organizatorji, izvajalci ali naročniki napada. To bo jasno šele po preteku 48-ih ur, ko bodo policisti pridržane privedli pred preiskovalnega sodnika v Slovenj Gradcu.
"Zelo sem zadovoljen, da je do tega končno prišlo. To bo velik dogodek tudi za slovensko novinarstvo, za svobodo medijev, kajti če bodo ti ljudje kasneje pravnomočno obtoženi, si nobeden zlepa ne bo upal dvigniti roke nad novinarja," je po prejetju novice o tem, da so policisti na območju policijskih uprav Slovenj Gradec in Maribor davi odvzeli prostost več osebam, povezanih z napadom nanj, dejal koroški novinar Miro Petek.
Kot je povedal, sta ga o prijetju oseb, ki naj bi bili napadalci oz. z njimi povezane osebe, obvestila generalna državna tožilka Zdenka Cerar in v.d. generalnega direktorja policije Marko Pogorevc. Kot je še dejal Petek, je bil v času preiskave včasih zmerni optimist, včasih pa zelo v dvomih. Več upanja na rešitev problema je dobil s tem, ko je bil primer prestavljen s slovenjgraškega na mariborsko okrožno državno tožilstvo. "Ko sem se pogovarjal z mariborsko tožilko Elizabeto Gyoerkoes in videl, na kakšen način ona dela, sem po letu in pol postal zmerni optimist. Vprašanje je, kako bi potekala preiskava, če je ne bi vodila ona," je v prvih odzivih še dejal Petek.
Namesto da bi se lotili kriminalcev, so organi pregona zasliševali novinarja
Novinar Miro Petek je pred štirimi leti preiskoval dogajanje v dravograjski podružnici Nove Kreditne banke Maribor. V zaupnem internem poročilu je namreč pisalo, da dravograjska podružnica NKMB urada za preprečevanje pranja denarja ni pravilno obveščala o visokih gotovinskih pologih. Visoke zneske gotovine pa je v banko prinašal direktor in lastnik podjetja Eurocity Janko Zakršnik. Podjetje Eurocity, ki se je sprva največ ukvarjalo s prevozništvom, je bilo eno najbolj dobičkonosnih slovenskih podjetij, saj je dobiček leta 1999 znašal več kot 600 milijonov tolarjev. Po Petekovem poročilu o sumu, da v dravograjski podružnici NKBM niso spoštovali pravil, ki urejajo preprečevanje pranja denarja, je sledil nenavaden preobrat. Namesto, da bi organi pregona preizkusili utemeljenost novinarjevega pisanja, je policija po objavi člankov novinarja Petka povabila na zaslišanje, na katerem so policisti želeli izvedeti, od kod mu podatki o nepravilnostih v dravograjski podružnici NKBM.
Napad na novinarja in neuspešna preiskava
Mira Petka, 44 -letnega novinarja mariborskega Večera, so konec februarja 2001 našli hudo ranjenega pred domačo hišo v Mežici. Brutalno sta ga pretepla dva neznanca. V bolnišnici so ugotovili, da sta mu polomila nos in ličnico, hkrati pa je utrpel še možganske poškodbe. Po napadu so zdravniki označili zdravstveno stanje kot resno. Policija je na kraj dogodka poslala močno enoto, tudi psa sledilca, vendar je ta izgubil sled, ker policija ni dovolj zavarovala neposrednega območja napada, saj ni preprečila pluženja snega na cesti.
Motiv napada doslej ni bi raziskan, pojavile pa so se špekulacije, da so napad na novinarja naročili lokalni podjetniki, katerih nezakonito početje je v svojih člankih za Večer opisoval Miro Petek. Policija je dan po napadu na pogovor povabila več deset oseb, z zadevo pa se je ukvarjalo okrog osemdeset koroških policistov, kriminalistov iz generalne policijske uprave in drugih strokovnjakov. Generalni direktor policije Marko Pogorevc je takrat izjavil, da policija "storilcem že diha za ovratnik".
Lokalna policija in tamkajšnje državno tožilstvo sta več kot leto dni primer neuspešno preiskovala, dokler ni bila ustanovljena posebna parlamentarna preiskovalna komisija. Zaradi očitkov o vplivu uradnih oseb s policije in tožilstva na področju Slovenj Gradca in lokalnega okolja na neuspešnost preiskave, je generalna policijska uprava v sodelovanju z generalnim državnim tožilstvom v zadnjem letu dni okrepila preiskavo.
Šele ko je tožilstvo posledice napada na novinarja Petka okvalificiralo kot poskus umora in ne zgolj povzročitev težjih poškodb, naj bi nastali pogoji za uporabo vseh kriminalistično-tehničnih metod proti osumljencem, vključno s prisluškovanjem.
V Društvu novinarjev zadovoljni z aretacijami
V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so izrazili zadovoljstvo glede današnjih aretacij. Po njihovem mnenju je premik v preiskavi dokaz, da je DNS ravnalo pravilno, ko se je jeseni leta 2001 odločilo za internacionalizacijo tega primera. Obenem so prepričani, da je eden ključnih problemov, ki onemogoča dokončanje preiskave v primeru Petek, vpetost predstavnikov policije in tožilstva v lokalno okolje, iz katerega najverjetneje izhajajo tudi naročniki umora, so sporočili iz DNS.
Je med aretiranimi vodja koroškega podzemlja Vlado Kun?
Predsednik parlamentarne preiskovalne komisije za primer Petek Mirko Zamernik je vesel, da je policija končno odvzela prostost več osebam, osumljenim sodelovanja pri brutalnem napadu na novinarja Mira Petka. Sicer pa naloga komisije ni opravljena s tem, ko so aretirali napadalce, je dejal Zamernik. Na seji komisije, napovedani za ta četrtek, naj bi sicer parlamentarni preiskovalci kot pričo zaslišali Vlada Kuna, ki ga nekateri mediji označujejo za domnevnega vodjo koroškega kriminalnega podzemlja. Kun je na svojo željo že pred poletjem opravil "poligrafsko" testiranje, saj se je želel oprati vsakršnega suma glede povezanosti z napadom na Mira Petka. Vendar je policija po testiranju menila, da Kuna ne morejo izločiti iz kroga osumljencev. Vprašanje pa je, če bo Kun sploh prišel na zaslišanje pred parlamentarne preiskovalce. Kot je pojasnil Zamernik, ga je minuli teden tajnica komisije obvestila, da Kun ni sprejel povratnice k vabilu na sejo. "Dvomim, da se bo Kun odzval na že prvo vabilo. Predvidevam, da se bo opravičil," je še dejal Zamernik. Po Zamernikovih besedah je naloga komisije ugotoviti morebitno vpletenost in politično odgovornost nosilcev javnih funkcij in predvsem zakaj je stvar lahko tako dolgo trajala.
