Ocena pripravljenosti SV za delovanje v miru tri od štiri, kaj pa v vojni?

Po besedah Roberta Glavaša je država v letu 2024 nadaljevala s postopnim, sistematičnim višanjem finančnih sredstev za obrambo, kar je pomembno. "Investicije namreč narekujejo tempo učinkovitosti in sodobnosti razvoja sil za bojevanje, zagotavljanje zaščite in varnosti pripadnic ter pripadnikov Slovenske vojske, navsezadnje pa so tudi odraz verodostojnosti Slovenije v zavezništvu Nata," je dejal v Cerkljah ob Krki, kjer sta predsednici skupaj s Borutom Sajovicem predstavila poročilo.

Znane so ocene iz preteklih let, ko SV ni blestela, predvsem ko gre za ocene sposobnosti delovanja v vojni. Ocene za delovanje v miru so bile sicer dobre, pri vojni pripravljenosti pa so zaznali več neskladij in SV je prejemala nezadostne ocene. Od leta 2021 pripravljenost ocenjujejo na štiristopenjski lestvici – od "ni neskladja" (4) do "obstaja večje neskladje" (1). 

Ocena pripravljenosti po njegovih besedah izkazuje določena neskladja med zahtevano in potrebno pripravljenostjo ter dejanskim stanjem pripravljenosti Slovenske vojske (SV). Gre predvsem za izpopolnjenost enot s kadri, pomanjkanje nekatere vojaške opreme in finančnih sredstev. Prepričan pa je, da je s povečevanjem finančnih sredstev, kjer je stanje stabilno, in vlaganji, kjer je trend prav tako pozitivno stabilen, mogoče neskladja v prihodnjih letih ublažiti.

Tudi predsednica republike in vrhovna poveljnica obrambnih sil Nataša Pirc Musar ocenjuje, da se je stanje na področju vlaganj v SV stabiliziralo, predvidena finančna sredstva in opredeljeni nakupi pa nakazujejo nadaljnje posodabljanje SV v prihodnjih letih. Prav tako so bili v preteklem letu posodobljeni strateški obrambni dokumenti, SV pa je po njenih besedah izvedla ključne naloge.

Tudi pri številu novih zaposlitev se po njenih besedah kažejo pozitivni učinki ukrepov za pridobivanje kadra. "Naj povem, da je Slovenija pri pridobivanju novega kadra med najbolj uspešnimi državami zaveznicami v Natu, kljub temu pa bodo v prihodnje na tem področju potrebna dodatna prizadevanja," je dejala.

Neskladja, ki še obstajajo, so sicer po njeni oceni v veliki meri posledica zanemarjanja SV v preteklosti. Glede prihodnjih izdatkov za SV pa je dejala, da se je država obvezala, da bo za obrambo namenjala dva odstotka bruto domačega proizvoda, zato se bosta morala vlada in država potruditi, da to tudi dosežemo. Obrambni minister Sajovic je povedal, da modernizacija SV poteka, kar "niso obljube, načrti, ampak dejstva". "Smo na dobri poti, nas pa čaka še veliko dela," je dejal.

Slovenska vojska se je sicer dolga leta borila s pomanjkanjem finančnih sredstev, neizpolnjenimi načrti in kadrovskim pomanjkanjem. V zadnjih letih, predvsem po 2022, so začeli državni izdatki za vojsko rasti, s tem pa se je začelo izboljševati stanje na kritičnih področjih. V poročilu za leto 2023 so zaznali izboljšave na posameznih področjih, pričakovati pa je, da bo podobno tudi letos. Lani so namreč sprejeli več strateških obrambnih dokumentov ter nadaljevali popolnjevanje sestava in investicije v opremo SV. 

Poleg osemkolesnikov Slovenija kupuje še protiletalski sistem Iris-T, francoske havbice Caesar in šest helikopterjev, investicije gredo oz. bodo šle tudi v novo puško in pištolo ter sistem zračne obrambe Mangart 25.

Slovenija je leta 2024 obrambnim izdatkom namenila okoli 1,35 odstotka BDP oziroma 904,7 milijona evrov, letos naj bi več kot kot 1,2 milijarde evrov.