General Ralston kot vojak glavnih političnih težav slovenskega vstopanja v Nato seveda ni komentiral. Tako se je diplomatsko izognil odgovoru na vprašanje, koliko denarja bi morala Slovenija nameniti za obrambo, ko je dejal, da gre za odločitev Slovencev samih in da ne namerava govoriti, kolikšen odstotek BDP-ja mora Slovenija nameniti za obrambni proračun.
Premalo denarja za obrambo
Če je bil Ralston diplomatski, pa politični vrh Nata, kot sta odboru za zunanje zadeve poročala zunanji in obrambni minister, Rupel in Grizold, ki sta se udeležila zasedanja Severnoatlantskega sveta v Bruslju pred dvema dnevoma, z napredkom Slovenije ni bil povsem zadovoljen. Rupel je pred odborom za zunanje zadeve tako poudaril, da je predstavnike držav članic zveze Nato zanimal višina BDP-ja, ki ga Slovenija namenja obrambi in, ki je relativno nizek v primerjavi z drugimi kandidatkami.
Slovenija trenutno namenja obrambi nekaj manj kot 1,5 odstotka bruto družbenega proizvoda, kar naj bi se v prihodnjih letih le malo povečalo. Po sestanku v Bruslju in opozorilih Nata pa je Slovenija napovedala povečanje obrambnega proračuna. Rupel govori o povečanju do 2 odstotkov, Grizold pa o številkah sploh noče govoriti, saj se mu poudarjanje stroškov ne zdi vmestno, zlasti zato, ker gre samo za predpostavke.
Za vstop tudi manj podpore
Negotovost glede višine obrambnih stroškov negativno vpliva tudi na javno podporo vključevanju Slovenije v Nato, kar skrbi tako Bruselj kot večino slovenskih političnih strank, ki vstop v Nato še vedno zagovarjajo. Če je bila javna podpora Natu še pred petimi leti zelo visoka, je po zavrnitvi Slovenije na madridskem vrhu počasi, vendar zanesljivo začela padati.
Lani je vstop v Nato podpirala približno polovica Slovencev, letos pa se je prvič zgodilo, da je nasprotnikov Nata več kot zagovornikov. Vlada in večina strank za to krivijo nekakšno "protinatovsko propagando" civilne družbe, ki naj bi včasih prestopila meje dovoljenega. Jelko Kacin iz LDS tako meni, da je nekorektno Nato primerjati Nato s svastiko (op. kot je to naredil tednik Mladina na svoji naslovnici). Tone Jerovšek iz SDS pa misli, da se poskuša negativen prizvok dati prav tistim, ki si prizadevajo za vstop v zavezništvo, in to z argumenti, da se povezujemo s hudičem - ZDA
Odbor za zunanjo politiko je državnemu zboru predlagal novo razpravo o Natu, ki naj bi se zgodila prihodnji mesec. Stranka mladih pa je že pred časom vložila pobudo, da bi državljani o Natu odločili na referendumu, še pred uradnim povabilom.
