Slovenija

Pripravljeni na jedrsko nesrečo

Krško, 22. 10. 2008 16.42 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min

V jedrski elektrarni Krško se je zgodila nesreča. Zaradi sočasne odpovedi različnih sistemov je nastala splošna nevarnost. Na srečo je to le scenarij reševalna vaje.

350 ljudi je dva dni preverjalo, kako so pripravljeni na morebitno nesrečo v nuklearki.
350 ljudi je dva dni preverjalo, kako so pripravljeni na morebitno nesrečo v nuklearki. FOTO: Reuters

V jedrski elektrarni Krško (Nek) so odpovedali različni sistemi in zvrstile so se vse stopnje nevarnosti, od začetne preko objektne do splošne. Na srečo je bil to le scenarij reševalne vaje, s katero so preverili usklajenost načrtov zaščite in reševanja ob morebitni nesreči v edini slovenski nuklearki. Med ponedeljkom in sredo je potekala v Krškem, Brežicah in Ljubljani, sodelovalo pa je kar 350 ljudi.

Sodelujoči so pokazali visoko stopnjo usposobljenosti.
Sodelujoči so pokazali visoko stopnjo usposobljenosti. FOTO: POP TV
V vaji so med drugimi sodelovali poveljnik in namestnik poveljnika ter ožji del štaba civilne zaščite, ministrstvo za obrambo in nekatera druga ministrstva.

"Za Vajo Nek 2008 je bil pripravljen zelo malo verjeten scenarij nesreče v Nek, nameni in cilji vaje pa so bili izpolnjeni. Preverjena je bila usklajenost načrtov zaščite in reševanja na različnih ravneh ter organiziranost, pripravljenost, usposobljenost in usklajenost delovanja sil za zaščito, reševanje in pomoč ob morebitni nesreči v Nek," so sporočili iz nuklearke.

Z ugotovitvami so zadovoljni, saj so "sodelujoči tako med pripravami na vajo kot s svojim odzivom in delom med njo pokazali visoko stopnjo usposobljenosti, odgovornosti in zavzetosti“, so še zapisali v izjavi za javnost. Na podlagi analize reševalne vaje bodo sprejeli morebitne izpopolnitve načrtov zaščite in reševanja ob jedrski nesreči na vseh ravneh organiziranja.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Ramzess
23. 10. 2008 11.06
\"Z ugotovitvami so zadovoljni, saj so \"sodelujoči tako med pripravami na vajo kot s svojim odzivom in delom med njo pokazali visoko stopnjo usposobljenosti, odgovornosti in zavzetosti\", so še zapisali v izjavi za javnost.\" Bomo videli, koliko ta samohvala, deloma smo že (kao evropski Černobil II, nedavno tega), ko bo šlo zares. Že zdavnaj sem dognal, da je med vajami in resničnim dogodkom ravno tolikšna razlika (že okoliščine so drugačne, tudi število klljučnih (strokovno znanje) žrtev spremeni razmerje vedenja*), toliko razlik, kot med teorijo in prakso v katerem koli področju človekovega udejstvovanja. Eno so vaje, drugo so resnični dogodki, ljudje se nikoli ne vedejo enako, kaj vedenjski psihologi pravijo na to, kdaj so bili nazadnje vključeni v kakšno vajo. Ne vem sicer kaj bi imeli početi v vaji, kjer vsi &039;igralci&039; vedo da gre za vajo, in je vedenje temu pričakovano, ko pa gre zares, pa se žal tudi (marsikateri) tisti, ki so pri vaji vedli &039;strokovno&039;, zdaj vede povsem drugače od pričakovanega, z ozirom na strokovno znanje, ki ga obvlada. Vedno je vprašljiv človeški faktor, ki pa na klasični vaji, ne pokaže najbolj svojega pravega obraza, tako da bi vedenjski psihologi, če bi že sodelovali, težko imeli kaj za opazovati, v skladu s pričakovanimi normativi vedenja in ravnanja. *in posledično hitrost in kvaliteto reševanja preživelih žrtev. Dober primer je recimo razmerje zaposlenih in otrok v vrtcih in šolah, šola v primerjavi z vrcem ima eno izjemo, starejši lahko pomagajo mlajšim, medtem ko v vrcih te izjeme ni. Razlika v številu žrtev in preživelih sposobnih, da poskrbijo in pomagajo otrokom, zaposlenih v ustanovi, zelo vpliva na rezultat, hitrost in kvaliteto reševanja otrok in njihovih življenj. Zlasti kadar je pomoč omejena, denimo potres. NIkoli nisem bil preveč navdušen nad obstoječim sistemom vaj, kjerkoli, ker vedno manjkajo ključni faktorji, zaradi česar tudi rezultati ne morejo taki, kot bi želeli, obstoječi rezuktati so preveč pričakovani, čemu potem služijo, če ne zgolj zavajanju, namesto resnemu učenju in pomnenju vedenja v krizi. Vaje pokažejo sicer tehnične in podobne napake, to pa je večidel tudi vse.
Clemente Bobnar
22. 10. 2008 17.56