"Na vladi se nismo ukvarjali z obrambnimi izdatki. Res pa je, da bom imel v naslednjih urah še kar nekaj posvetov na to temo," je po seji vlade sporočil premier Robert Golob ter s tem namignil tudi na srečanje z obrambnim ministrom Borutom Sajovicem in veleposlanikom pri zvezi Nato Andrejem Benedejčičem.
Vlada je na družbenem omrežju X sporočila, da je Golob danes opravil pogovor z Zelenskim, kar je premier novinarjem napovedal že po seji vlade. Kot so pojasnili, je Zelenski poročal Golobu o nedavnem srečanju evropskih in drugih voditeljev v Londonu in v naslednjih tednih napovedal pripravo načrta korakov do miru v Ukrajini.
Tudi Zelenski je pozneje potrdil, da je Goloba obvestil o srečanju v Londonu in pripravi načrta za pravičen mir v Ukrajini. "Razpravljali smo tudi o izvajanju naše pobude 'Hrana iz Ukrajine'. Slovenija se pridružuje našim prizadevanjem za podporo sirskemu ljudstvu," je še zapisal na omrežju X in se zahvalil Sloveniji za vse, kar je naredila za Ukrajino.
Ponovil je tudi, da bi Evropa morala v prihodnjih mirovnih pogovorih poleg Ukrajine in ZDA sedeti za pogajalsko mizo. "Evropa ima skupno vizijo, kako naj se vojna konča in kakšna morajo biti varnostna jamstva," je še dodal Zelenski.
Sestanek s Sajovicem in Benedejčičem pa je potekal pred četrtkovim izrednim zasedanjem voditeljev EU, ki bodo po preobratu v zunanji politiki ZDA in zamrznitvi njene pomoči Ukrajini razpravljali o nadaljnji pomoči Kijevu in o tem, kako naj Evropa okrepi svoje obrambne zmogljivosti.
Kot so sporočili z njegovega kabineta, je Golob v okviru priprav na izredno zasedanje Evropskega sveta opravil več posvetovalnih pogovorov. Slovenija je varna država, stopnja ogroženosti je nizka, so sporočili. Golob bo na srečanju v Bruslju zastopal stališče, da bi Slovenija del sredstev, namenjenih obrambi in varnosti, usmerjala v splošno odpornost države na sodobne varnostne izzive. Predvsem v dvojno uporabo – torej v naložbe, ki prispevajo k širši družbeni odpornosti, krepitev domače obrambne industrije, kibernetske varnosti, izgradnjo infrastrukture, vključno s krepitvijo zdravstvenega sistema.
Slovenija je med članicami Nata, ki za obrambo namenijo najmanjši delež proračuna. Cilj zveze Nato, da bi za obrambo namenili dva odstotka BDP, naj bi dosegla šele leta 2030. Golob je spričo spremenjenih geostrateških razmerij po menjavi oblasti v ZDA sredi februarja ocenil, da je zvišanje obrambnih izdatkov politična realnost.
Glede vse glasnejših pozivov k zvišanju izdatkov za obrambo je obrambni minister v ponedeljek ocenil, da Slovenija ni in ne more biti otok sam zase. Kot članica Nata bo morala spoštovati sprejete dogovore, vendar pa ta trenutek sprememb dogovorov ni. "So le ideje, želje, pobude, potrebe, razmisleki," je dejal.
Predstavniki koalicije pa po sestanku v torek niso želeli komentirati morebitnega povečanja obrambnih izdatkov. Dodali so, da bodo skupna stališča lahko oblikovali po povratku premierja z izrednega vrha EU v Bruslju.
Da morajo evropske države zvišati obrambne izdatke, so se sicer minuli teden v Parizu strinjali voditelji ključnih evropskih držav. K drastičnemu povečanju izdatkov za obrambo sta med drugim pozvala tudi generalni sekretar Mark Rutte in francoski predsednik Emmanuel Macron.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v torek predstavila načrt za okrepitev evropskih obrambnih zmogljivosti. Napovedala je 150 milijard evrov posojil za naložbe članic v obrambo. Kot je dodala, bi lahko lahko z načrtom mobilizirali skoraj 800 milijard evrov izdatkov za "varno in odporno Evropo".
KOMENTARJI (464)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.