11 ur razprave, a malo novega

Izredna seja o nakupu oklepnikov se je po enajstih urah razprave končala. Poslanci so po pričakovanju podprli vse sklepe, ki jih je predlagala koalicija. Tako so ugotovili, da je bila izbira oklepnikov z javnim razpisom pravilna, da naj policija in tožilstvo nadaljujeta preiskavo v zadevi Patria in da naj se pogodba o nakupu oklepnikov prekine, če bo potrjen sum korupcije. Dodali pa so še en sklep. Predsednika protikorupcijske komisije Draga Kosa so pozvali, naj v 24 urah dokaže navedbe iz finske oddaje Resnica o Patrii, ali pa odstopi.

Koalicija in opozicija ostajata na nasprotnih bregovih

Za trditve finske televizije, ki je premiera Janeza Janšo obtožila prejema podkupnine, ni nobenih dokazov, so si enotni poslanci koalicijskih strank SDS, NSi, SLS in DeSUS. Stranke opozicijo obtožujejo politično motivirane afere in nabiranja volilnih točk. A tudi opozicija ne ostaja dolžna, saj enakega početja obtožuje koalicijo, predvsem Janševo SDS.

Tako je poslanka SDS Eva Irgl prepričana, da levica ne premore voditelja, ki bi verodostojno pariral prvaku SDS Janši, zato si zmišljuje afere, s katerimi bi pridobili glasove volivcev. "Če ne gre z argumenti, gre pa z aferami," pravi poslanka, ki tudi poziva Milana M. Cvikla, naj postreže z dokazi in ne ostaja le pri besedah. Poslanski kolega iz SDS Branko Grims pa verjame, da je "panika na strani tranzicijske levice", saj se je spravila v slab položaj. "Nihče nima pravice blatiti naše države z razširjanjem neresnic," je poudaril in dodal, da "bo na teh volitvah šlo za vrednote".

Poslanec SD in nekdanji predsednik parlamentarne komisije o nakupu oklepnikov Milan M. Cvikl odgovarja, da v oddaji finske televizije ne nastopa le on, pač pa več slovenskih državljanov, pa tudi nekdanji vodilni na Patrii, ki so bili zaradi afare že odstavljeni in se znašli tudi sredi preiskave finske policije. Vse to po Cviklovem mnenju dokazuje, da je do podkupovanja prišlo. Razprava se mu zato zdi odvračanje pozornosti. "Če bi bil posel res transparenten, potem na Finskem ne bi bilo aretacij," poudarja Cvikl. Rudolf Moge iz LDS pa je izrazil prepričanje, da "ima Slovenija nezrelo oblast, ki tone v korupcijo". Po njegovem mnenju bi moral parlament Cviklu pustiti, naj vodi preiskovalno komisijo o nakupu oklepnikov. "Osebno menim, da je oddaja o Patrii narejena tako, da državljane Finske seznanja, kaj dela državno podjetje, ki tone v korupcijo," je še dejal.

Janša: Na pogodbo nisem vplival

Predsednik vlade in SDS Janez Janša je še enkrat dejal, da "vlada in premier nista odločila niti razpravljala o nakupu oklepnikov“. "Preden je minister podpisal pogodbo, me je z njo seznanil. Na pogodbo nisem vplival,“ je dejal Janša in še enkrat zanikal, da bi poznal Walterja Wolfa. Janša je dejal, da je novica finske televizije o pokupovanju v poslu s Patrio spemenila tok dogodkov v Sloveniji. "Namesto, da se pogovarjamo o tem, kako bolje živeti, se ukvarjamo s tem, ali sem prejel podkupnino,“ je dejal. Sicer ne verjame, da je bila celotna afera organizirana. "Je pa nekaterim všeč, da se je kar naekrat pozornost od prevzemov preusmerila na razpravo o korupciji," je prepričan Janša.

Janša tudi upa, da bodo protikorupcijsko klavzulo preučevali pravniki in ne filozofi. "Če bomo prekinili pogodbo in se nato dokaže, da do korupcije ni prišlo, se bomo soočili s tožbo. Lahko prekinemo pogodbo, toda tisti, ki boste to zahtevali, morate s svojim premoženjem pokriti stroške tožbe. In ne da bomo to plačevali z davkoplačevalskim denarjem,“ je povedal Janša. "Naredimo uslugo tej državi in zaključimo to zadevo,“ je še dejal Janša.

Sledil mu je minister za obrambo Karl Erjavec, ki je ponovil že znano stališče, da je posel s Patrio potekal transparentno. Povedal je, da Sistemska tehnika toži MORS, ker pismo o nameri, ki ga je s Sistemsko tehniko podpisala vlada LDS, ni realizirano. Hkrati je Erjavec opozicijo obtožil zavajanja, zlasti naj bi to počeli v LDS. Zanikal je, da bi slovenske davkoplačevalce oškodovali za 50 milijonov evrov, kolikor naj bi preplačali posel s Patrijo.

Huda malomarnost ali naklepno dejanje?

Minister za notranje zadeve Dragutin Mate je povedal, da je notranja preiskava pokazala, da je pri neodgovorjeni depeši avstrijskega Interpola lahko šlo za hudo malomarnost ali za naklepno dejanje. Na zamudo pri odgovoru slovenskega Interpola se je odzval tudi že generalni direktor policije Jože Romšek, ki pravi, da gre za "nedvomno ugotovljeno napako", ki pa se ji po njegovem mnenju v tem trenutku pripisuje prevelika pozornost. Romšek je tudi dejal, da bo odgovor na vprašanje, ali je pri dolgo neodgovorjeni depeši avstrijskega Interpola šlo za hudo malomarnost ali za namerno dejanje, ugotovil preko notranje preiskave v policiji. Kot je dejal, je odpovedal mehanizem kontrole nad delom posameznih uradnikov. Dodal je tudi, da bodo zaradi zamude ukrepali proti dvema osebama, ki bosta takoj umaknjeni z delovnih mest. Kot poroča SVET na Kanalu A, je eden od dveh tudi direktor slovenskega Interpola Dušan Kerin. Proti njemu in še enemu uradniku bodo uvedeni tudi disciplinski postopki, morebiti celo kazenski postopek. Romšek je pojasnil, da je od direktorja uprave kriminalistične policije že zahteval, da ukrepa zoper posameznike in da z ugotovitvami nadzora seznani njegov ožji kolegij.

Kos že lani vedel za depešo?

Mate je na izredni seji v DZ pojasnil, da je v ponedeljek izvedel, da je o zadevah povezanih z depešo, lani spomladi vedel predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos. "Vodja oddelka v slovenskem Interpolu je depešo avstrijskega Interpola odredil eni od uradnic Interpola, nato pa v zelo kratkem času prerazporedil to nalogo na nekega drugega uradnika. Tudi vse ostale depeše so bile shranjene pri tem uradniku. Ves spis je bil lepo urejen, zgodilo pa se ni nič," je povedal minister.

Povedal je, da je Kos lansko pomlad klical direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Andreja Plausteinerja. Kos pa naj bi, kot pravi minister, Plausteinerja spraševal o denarnih tokovih iz Lichtensteina in iz Avstrije ter o potencialnih sumih korupcije. Minister meni, da je zelo zanimivo, da v sistemu policije depeša ni šla nikamor, "nekdo drug pa je razpolagal z nekimi konkretnimi podatki, kakšni zneski naj bi se kam nakazovali". Kot je še zatrdil, urad za preprečevanje pranja denarja za preverjanje kakršne koli transakcije doma ali v tujini potrebuje utemeljen sum in pisni predlog, tega pa po Matejevo ni bilo. "Hitro pridemo do točke, da morda ni šlo za malomarnost," je dejal minister. Drago Kos Mateju odgovarja, da je to le odvračanje pozornosti od milijonskih podkupnin.

Na navedbe Mateja o tem, da je Kos kontaktiral Plausteinerja se je tudi slednji odzval. "V zvezi z navedbami ministra, ki naj bi imele podlago v poročilu policije, ugotavljamo, da so neresnične, zlonamerne in da so bile v poročilu navedene brez kakršnekoli osnove. Urad lahko začne obravnavo določene zadeve tudi na podlagi obrazložene pisne pobude, ki mu jo lahko podajo pobudniki, navedeni v 60. členu Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Urad je v mesecu avgustu 2007 od enega izmed zakonsko določenih pobudnikov pobudo v zadevi Patria prejel in jo korektno in strokovno nadgradil s podatki, ki jih je pridobil zakonito, na podlagi pooblastil, ki mu jih daje Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma," je zapisal v izjavi za javnost. Kot še pravi, bodo preučili tudi, ali bodo ukrepali zoper osebe, ki so namerno in zavestno v poročilu policije navedli lažne podatke in s tem zavedli tudi ministra.

Mate je zavrnil tudi očitke, da naj bi zaviral preiskavo. Je pa ob tem dejal, da so ugotovili, da je Kos dokumente predajal finski policiji in jim razlagal "nekatera dejstva". V Sloveniji imamo po Matejevo zakon, ki govori o tem, da so uslužbenci državnih organov o sumih kaznivih dejanj nemudoma dolžni obvestiti policijo. Kos po besedah ministra tega ni storil, niti takrat, ko so ga k temu pozvali, pač pa je policija, kot je dejal, sama zasegla dokumentacijo. Kot je še povedal, je tudi višje državno tožilstvo od poslanca SD in tedanjega predsednika preiskovalne komisije Milana M. Cvikla zahtevalo predajo dokumentacije, vendar je komisija to tožilstvu predala šele po tretjem dopisu.

'Teorija zarote ne vzdrži'

Cveta Zalokar Oražem iz Zares je dejala, da je teorija zarote, ki jo je predstavil minister Mate, malo verjetna. "V tej zadevi je veliko nelogičnih stvari. Imamo pa premalo časa,“ je dejala. Glede sklepov, katere bi DZ danes moral sprejeti, je povedala, da vsebujejo besedne manipulacije. "V Zares menimo, da policija in tožilstvo doslej nista delala intenzivno,“ je povedala. V Zares predlagajo spremembe protikorupcijske klavzule v pogodbi o nakupu patrij, s katerimi bi kot razlog za odstop od pogodbe šteli že utemeljen sum, da je prišlo do poskusa korupcije. Če vlada in koalicija sprememb ne bosta podprli, bo to za predsednika Zaresa Gregorja Golobiča potrditev sumov o spornih ravnanjih. "Zunanji minister Rupel naj preneha izkoriščati slovensko diplomacijo v osebne in strankarske namene,“ je še pozvala Zalokar Oražmova. Rupel odgovarja, da zgolj opravlja svojo dolžnost in varuje ugled in interese države.

Opozicija na začetku zahtevala prekinitev seje

Miran Potrč je v imenu Socialnih demokratov (SD) povedal, da bi bilo treba sejo preložiti, saj je gradivo, na podlagi katerega bodo razpravljali, zastarelo. Predlagal je tudi prekinitev razprave, vse dokler ne bo seznam gradiva popolnejši. Jožef Školč iz stranke LDS je dejal, da predlagano gradivo ni zadostno, da bi danes lahko razpravljali o tako pomembni zadevi. Zmago Jelinčič iz SNS pa je dejal, da se stvari morajo razčistiti. S tem se strinja tudi Jože Tanko iz SDS. "Cviklova preiskovalna komisija ni uspela razjasniti stvari. Predsednik komisije pa je bil globoko vpet v posel,“ je dejal Tanko, ki meni, da je treba pred volitvami razčistiti in končati to zgodbo.

Po glasovanju je predlog opozicije, da se seja zaključi, padel. Že včeraj je opozicija gradivo za izredno sejo označila kot nevredno razprave. "Na člankih iz leta '96 in '97 ne moremo verodostojno razpravljati o poslu, ki teče od leta 2004 dalje. Večina teh zadev se tako odvija po letu 2006, večina zadev, ki bi jih morali obravnavati, pa šele nekaj dni,“ je včeraj ocenila Cveta Zalokar Oražem.

Sklepi, ki naj bi jih sprejeli

S prvim izmed štirih sklepov, ki naj bi jih na izredni seji sprejeli poslanke in poslanci, naj bi DZ ugotovil, da je ministrstvo za obrambo postopalo pravilno, ko je izvedlo mednarodni razpis za nakup osemkolesnih oklepnikov.

Prav tako odbor parlamentu v sprejem predlaga sklep, s katerim DZ izraža podporo tožilstvu in policiji, da skladno s svojimi pooblastili in v sodelovanju z mednarodnimi institucijami nadaljujejo intenzivno preiskavo sumov o korupciji pri nabavi osemkolesnih oklepnikov in jo čim prej uspešno dokončajo.

DZ naj bi na predlog odbora danes sprejel še sklep, s katerim parlament ministrstvo za obrambo poziva, da v primeru prvega potrjenega suma korupcije nemudoma uporabi protikorupcijsko klavzulo in prekine dobavo oklepnih vozil 8X8 ter sklep, s katerim DZ vlado poziva, naj mu posreduje poročila o preiskavi, ki jih je zahtevala od policije in tožilstva.