Islamska skupnost v Sloveniji bo lahko zemljišče ob Parmovi ulici v Ljubljani, namenjeno gradnji džamije, kupila jeseni, ko bo mestni svet sprejel podrobni prostorski načrt, je pojasnil ljubljanski župan Zoran Janković. Gradnja se bo najverjetneje začela leta 2009, islamska skupnost pa bo arhitekturno rešitev poiskala z natečajem.
Za džamijo je predvidenih okoli 12.500 kvadratnih metrov zemljišča ob Parmovi ulici, kar po besedah tajnika Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzeta Porića zadošča. Pojasnil je, da je Janković takoj, ko je bil izvoljen za župana, ponudil lokacijo za izgradnjo džamije ob Parmovi ulici.
Predstavniki islamske skupnosti so si lokacijo ogledali in decembra 2006 organizirali sejo Mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji. Mestno občino Ljubljana (MOL) so obvestili, da se strinjajo z novo lokacijo. "Takoj smo določili komponente bodočega Islamskega centra v Ljubljani. Strokovne službe MOL so to pregledale in podale mnenje, da se takšen objekt s takšno vsebino lahko umesti v območje ob Parmovi ulici," je pojasnil Porić.
Polovica od okoli 12.500 kvadratnih metrov ob Parmovi ulici je v lasti družbe Energoplan, ki naj bi zemljišče po županovih besedah kupovala za Islamsko skupnost v Sloveniji, česar pa Porić ni potrdil. Energoplan naj bi zemljišče na predvideni lokaciji za džamijo kupoval za Islamsko skupnost v Sloveniji, zanj pa naj bi zahteval zgolj vrednost nakupa in stroške financiranja, je dejal Janković.
Polovica zemljišča, okoli 6300 kvadratnih metrov je še vedno v lasti MOL. Načelnik mestnega oddelka za urejanje prostora Miran Gajšek je pojasnil, da so začeli s spremembo izvedbenega prostorskega akta. To je občinski podrobni prostorski načrt, ki obsega investicijo za džamijo in poslovno stanovanjski objekt ob Parmovi. V prostorskem izvedbenem aktu bodo zadevo določili in jo do faze predloga dopolnili s faktorji izrabe površin, je dejal Gajšek.
Osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta bo do poletja na mestnem svetu, je zagotovil Janković in dodal, da je predlog podrobnega prostorskega načrta lahko sprejet jeseni. "Takoj, ko bo sprejet občinski podrobni prostorski načrt za omenjeno območje, bo MOL svoj del zemljišča ponudila na licitaciji, saj je že v programu prodaje," je pojasnil župan. Zemljišča še ne morejo prodati, ker je treba prej spremeniti namembnost. Zdaj je namreč predvidena mešana raba in bi bila cena za zemljišče mnogo višja, je pojasnil župan.
Po Jankovićevih besedah pa je to za Islamsko skupnost v Sloveniji popolnoma nepomembno. "Imajo pismo o nameri, v kateri jim MOL zagotavlja stavbno pravico," je dejal. Pismo o nameri sta maja lani podpisala Janković in mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus. Na MOL so že predvideli prodajo svojega dela zemljišča, namenjenega gradnji džamije, v izmeri 6300 kvadratnih metrov po cenitveni vrednosti 402 evra na kvadratni meter, je pojasnil Janković.
Porić je zatrdil, da je zemljišče več kot dovolj veliko in da sredstva za nakup zemljišča in gradnjo džamije ne bi smela biti problem. "Zbirali bomo denar predvsem od članov islamske skupnosti," je dejal. Natančnega izračuna, koliko sredstev bodo potrebovali, sicer še nimajo.
"Islamska skupnost mora kupiti to zemljišče, če želi nadaljevati s projektom. Na žalost ne obstaja možnost kot je na primer v drugih evropskih državah, da bi Islamska skupnost dobila brezplačno zemljišče za izgradnjo sakralnega objekta ne glede na to, da se ukvarja s splošno koristnimi dejavnostmi," je pojasnil tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji.
Na MOL gradnje džamije ne bodo sofinancirali, ker bi bilo to po županovih besedah nekorektno do drugih. Kot je povedal, bo funkcija ljubljanske občine zaključena, ko skupnosti prodajo primerno zemljišče in ko sprejmejo ustrezne akte, da se džamija lahko gradi.
Pri objektu džamije oz. verskega kulturnega centra je predvsem pomemben sakralni del objekta, v katerem bodo lahko ljudje izvrševali svoje verske potrebe, je pojasnil Porić. Poleg džamije naj bi center vseboval tudi družabne prostore, učilnice za verouk, konferenčno dvorano, pisarne in podobno.
Podoba džamije še ni določena. V Islamski skupnosti v Sloveniji bodo počakali na sprejem prostorskih aktov in nakup zemljišča. Šele takrat bodo razpisali natečaj za arhitekturno rešitev. "V začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je islamska skupnost organizirala arhitekturni natečaj za parcelo na Žalah. Bila je izbrana idejna rešitev. Na koncu je vse splavalo po vodi," je previdnost pri razpisovanju natečaja pojasnil Porić.
V islamski skupnosti po Porićevih besedah čakajo najprej ponudbo za odkup zemljišča. "Ko bomo postali dejanski lastniki zemljišča, na katerem je predvidena izgradnja džamije, bo vse lažje in enostavnejše," je dejal. Na vprašanje, kdaj pričakujejo začetek gradnje in dokončanje objekta, je odgovoril, da "bi tudi v islamski skupnosti radi to vedeli. Ne moremo odgovoriti na to vprašanje, ker to ni odvisno od islamske skupnosti temveč od MOL".
