Moka je bila februarja letos v medletni primerjavi cenejša za 4,4 odstotka, sladkor za 2,1 odstotka, sveže polnomastno mleko pa za 3,1 odstotka. Podražila so se le jajca, in sicer za 0,4 odstotka. Za kilogram orehovih jedrc iz lastne pridelave je bilo po zadnjih razpoložljivih podatkih iz leta 2022 treba odšteti približno enako kot leto pred tem, 14,79 evra.

Del velikonočne prehrane je tudi hren. Z njegovo tržno pridelavo se je predlani v Sloveniji ukvarjalo 69 kmetijskih gospodarstev, ki so ga pridelovala na 93 hektarjih površine. Slovenija po podatkih statističnega urada sicer več hrena uvozi kot izvozi. Lani je bilo uvoženega 8,4 tone hrena, izvoženega pa 740 kilogramov.

Statistiki so se dotaknili tudi samooskrbe z jajci in mesom. Leta 2022 je bila stopnja samooskrbe z jajci v Sloveniji 87-odstotna. Konzumna jajca je takrat valilo 1,3 milijona kokoši nesnic, ki so v povprečju znesle 0,9 milijona jajc dnevno.

Stopnja samooskrbe z mesom pa je bila predlani 86-odstotna. Prebivalcu Slovenije je bilo za prehrano na voljo 30 kilogramov svinjine, ki je osnova za velikonočno šunko. Za kilogram svinjskega mesa s kostjo je bilo lani treba odšteti v povprečju 5,27 evra, kar je tri odstotke manj kot leto pred tem.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob tem pozivajo k obložitvi praznične mize s tradicionalnimi domačimi, slovenskimi živili in jedmi, med katerimi je tudi šunka z znakom "zaščitena geografska označba".

Poleg poseganja po lokalnem apelirajo tudi k čim manj zavržene hrane. "Ob vseh velikonočnih dobrotah se je treba zavedati tudi, da bi bila količina zavržene hrane lahko bistveno manjša, če bi vsak od nas spremenil odnos do hrane in se zavedal, da hrana ni samoumevna dobrina in da je zato z njo treba ravnati premišljeno in spoštljivo," so poudarili v sporočilu za javnost.