Prav to je želja organizatorjev. "Glavna in edina naloga nacionalne pobude Pripelji srečo v službo je spodbujanje kolesarjenja na delo," so sporočili. Prejšnja leta so lahko sodelovale le kolesarske trojke, letos pa k sodelovanju spodbujajo tudi posameznike, "ki se težje organizirajo v skupino ali na delo raje odkolesarijo sami". "Mednarodne raziskave kažejo, da kolesarjenje vpliva na povečan občutek sreče. Povečevalo naj bi delovno učinkovitost ter posledično izboljševalo odnose s sodelavci," dodajajo organizatorji. Dovolj dober razlog torej, da se akciji pridružijo tudi podjetja.
Pot v službo je lahko prijetna in sproščujoča dogodivščina, pa še koristna obenem. Tega se očitno zaveda vse več ljudi. Število sodelujočih namreč vztrajno narašča, samo lani je 206 trojk po podatkih organizatorjev prekolesarilo več kot 238.000 kilometrov, na ta način pa so prihranili 38 ton izpusta ogljikovega dioksida. Kolesarji so lani v povprečju prevozili 1227 kilometrov na trojko, 72 odstotkov udeležencev pa je bilo v primerjavi z letom 2014 novih.
Kakšne so koristi kolesarjenja?
Zmanjševanje onesnaževanja zraka, hrupa in obremenjevanja centrov mest z motornimi vozili ter varčevanje z energijo so le nekateri izmed njih. "Kolo ne porablja neobnovljivih virov energije in ne povzroča zastojev, obenem pa ne porablja veliko prostora v primerjavi z avtomobilskim prometom – na mesto enega avtomobila lahko namreč parkiramo od sedem do devet koles. Večja je tudi pretočnost prometa. Na povprečno velikem pasu za avtomobilski promet se lahko v eni uri zvrsti 2.000 avtomobilov, koles pa kar 14.000," so našteli pri Slovenski kolesarski mreži.
Ne le prostorsko, kolo je tudi časovno izjemno učinkovita rešitev, saj se lahko kolesarji izognejo prometnim zamaškom in jim ni treba iskati parkirnega prostora. Hkrati prihranijo denar za gorivo in parkirnino, pa še vzdrževanje koles je poceni. Kolesarjenje pomeni tudi varčevanje energije, kar tretjina porabe energije na gospodinjstvo namreč nastane z vožnjo z avtomobilom.
Veliko lahko pridobi gospodarstvo. "Ljudje, ki se vozijo z avtomobili, izgubijo veliko časa v prometnih zastojih, so v slabšem psihofizičnem stanju, zato pa je tudi njihova storilnost na delovnem mestu manjša v primerjavi s kolesarji," dodajajo. Z več kolesarjenja bi bilo manj bolniških odsotnosti. "Številne raziskave so potrdile, da kolesarjenje koristi psihičnemu in fizičnem zdravju ljudi, kolesarji pa tudi v manjši meri obolevajo za številnimi drugimi obolenji, njihov imunski sistem je okrepljen, prav tako mišice," prednosti kolesarjenja naštevajo pri kolesarski mreži, ob tem pa opozarjajo na izsledke raziskave, ki je pokazala, da bi ob rednem kolesarjenju zaradi zmanjšanja stroškov zdravstva lahko letno prihranili do 10 odstotkov celotnega zdravstvenega proračuna.
Ljubljana med 20 naj kolesarskih mest na svetu
Med slovenskimi mesti je za kolesarje najbolje poskrbljeno v Ljubljani, ki ima 133 kilometrov pasov za kolesarje in 73 kilometrov kolesarskih stez. The Copenhagenize Index jo je leta 2015 na lestvici do kolesarjev najprijaznejših mest uvrstil na 13. mesto.
Na prvem je bil Köbenhavn, sledita Amsterdam in Utrech, za njimi pa so se zvrstili Strasbourg, Eindhoven, Malmö, Nantes, Bordeaux, Antwerpen, Sevilla, Barcelona, Berlin in nato Ljubljana. Za njo so do 20. mesta še: Buenos Aires kot prvo neevropsko mesto, Dublin, Dunaj, Pariz, Minneapolis, Hamburg in Montreal.
Kako priljubljeni so avtomobili v Sloveniji, priča naslednji podatek državnega statističnega urada: 2014 je bilo v Sloveniji registriranih 1.068.362 osebnih avtomobilov, kar pomeni, da je imel avto povprečno vsak drugi prebivalec Slovenije. V 60 letih je število avtomobilov naraslo za 350-krat. Leta 1954 jih je bilo namreč zgolj 2.898. Milijonski mejnik pa smo presegli pred devetimi leti.
V Sloveniji vse več ljudi na kolesu
Ne glede na to, ali se boste odločili v akciji sodelovati sami ali v troje, vam družbe ne bo manjkalo. V Sloveniji namreč kolesari vse več ljudi. Pri tem izstopata Ljubljana in Maribor, ki imata tudi edina sprejeto kolesarsko strategijo. V prestolnici je po neuradnih podatkih okoli 12, 13 odstotkov kolesarjev, v štajerski metropoli jih je 10 do 11 odstotkov, je povedal predsednik Slovenske kolesarske mreže Bojan Žižek.
"Nimam kolesa!" v vse več mestih ni več dober izgovor za to, da ne kolesarite. Delitev koles, kakršen je sistem BicikeLJ v Ljubljani, je namreč na voljo v vse več krajih. V Mariboru deluje tako kot izposoja nakupovalnih vozičkov. V avtomat ustavite dva evra, ko kolo vrnete, pa denar dobite nazaj. Gre za stara kolesa, ki so jih popravili in pobarvali v enotne barve. Podoben sistem pripravljajo na Ptuju. V Piranu lahko greste po kolo v "knjižnico". Izposoja namreč poteka po podobnem principu in je brezplačna. Kolo si izposodiš za največ teden dni in ga nato pripelješ nazaj. Sistem izposoje poznajo tudi v Velenju in Murski Soboti, pripravljajo ga v Kranju in na Jesenicah, februarja pa so objavili tudi informativni razpis za skupni sistem izposoje koles v občinah Koper, Izola, Piran in Ankaran.
KOMENTARJI (29)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.