'Pripadnikov Al Kaide ni na Dobu'

V javnosti so se pojavila namigovanja, da naj bi bila v zaporu na Dobu že dalj časa dva pripadnika teroristične mreže Al Kaida, morda celo zapornika iz Guantanama. Zapornika naj bi bila v ločenem oddelku, imela pa naj bi tudi posebnega paznika in kuharja, ki jima pripravlja jedi po islamskih običajih.

Da informacije o pripadnikih Al Kaide v dobskem zaporu ne držijo, so potrdili v Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij. ''V Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob nimamo nobenih oseb iz Guantanama, prav tako v zavodu nimamo nobene osebe, ki bi bila po naših podatkih pripadnik Al Kaide,'' so sporočili.

Znano je namreč, da se premier Borut Pahor tudi javno zavzema za sprejetje kakšnega zapornika iz Guantanama, vendar mu tega sedanji zakoni ne omogočajo. Že ko je ameriški predsednik Barack Obama napovedal zaprtje omenjenega taborišča, je Pahor spomnil na ''moralno dolžnost zaveznic do ZDA'', da sprejmejo zapornike. Po razkritju WikiLeaksovih depeš pa naj bi bil Pahor pripravljen zapornika sprejeti za srečanje z Obamo.

A zaenkrat Slovenija tujih zapornikov ne more sprejeti, saj bi prej morala sprejeti spremembe kazenskega zakonika in zakona o tujcih. Osebe iz Guantanama namreč nimajo statusa obsojenca in zato je treba v razpravi o morebitnem sprejemu teh oseb vedeti, da bi te osebe morale izpolnjevati enake pogoje, kot jih morajo za bivanje v Sloveniji po zakonu o tujcih izpolnjevati tujci. In te osebe bi bile svobodne, ne pa zaporniki, je pojasnil pravosodni minister Aleš Zalar.

Po zakonu o tujcih morajo osebe izpolnjevati določene pogoje, od sredstev za preživljanje do zagotovljenega zdravstvenega zavarovanja. "Osnovno pravilo pa je, da je tujec tisti, ki zaprosi za dovoljenje za bivanje v Sloveniji in potem pristojni organ v Sloveniji o tem odloči v skladu s pravili zakona," je pojasnil minister.

"Kar so Američani želeli, je bilo, da bi država vnaprej jamčila, da bo prevzela neko osebo kot tujca," je pojasnil Zalar. Toda Slovenija tega pač ne more narediti, ker gre za postopek, ki se vedno začne na prošnjo zainteresiranega, je dodal.

Bo pa tu prišlo do določenih sprememb v zakonu o tujcih, je še napovedal minister. "Spremembe naj bi šle v smeri, da bi Slovenija kot država lahko v posamičnih primerih izrazila interes, da neka oseba dobi status tujca," je pojasnil. Ampak še vedno bo ta oseba morala izpolnjevati pogoje, torej imeti sredstva za preživljanje, je poudaril.

Gre pa v vsakem primeru za svobodnega človeka, ne za obsojenca, je ponovil. Tudi ne gre za enačenje s pravicami beguncev oz. prosilcev za azil. "Tu gre za prošnjo posameznika, ki jo vloži kot kdor koli na svetu, ki bi si želel bivati v Sloveniji," je še pojasnil minister.

O spremembah zakona o tujcih naj bi vlada sicer odločala še do konca meseca, so pojasnili na notranjem ministrstvu, kjer pripravljajo novelo. Potrdili so, da je v okviru novega zakona predvidena tudi nova ureditev postopka sprejemanja tujcev, "kadar za to obstaja nacionalni interes".

"Vlada bi se tako lahko odločila, da zaradi kulturnih, znanstvenih, gospodarskih ali političnih interesov države v Slovenijo sprejme tujca, ki se mu v skladu z zakonom izda ustrezno dovoljenje za prebivanje v Sloveniji," so pojasnili na MNZ.

Sicer pa na MNZ o morebitnih osebah iz Guantanama, ki naj bi že bile v Sloveniji, ne vedo nič, saj, kot so pojasnili, za evidenco zapornikov skrbi pravosodno ministrstvo. Prav tako pa so pojasnili, da osebe, ki so še v Guantanamu, "niso več osumljene terorističnih dejanj, saj zoper njih ni bilo zbranih dovolj dokazov za nadaljevanje predkazenskega postopka".

Odločitev o sprejemu nekdanjih zapornikov iz Guantanama pa bi v vsakem primeru lahko sprejeli šele po uveljavitvi novega zakona, še poudarjajo na MNZ. Novela zakona se sicer pripravlja, "ker je potrebno v zakon prenesti tri nove direktive EU s področja zakonitih migracij in zagotoviti izvajanje dveh uredb EU". "Z novim zakonom pa pilotno uvajamo pridobitev dovoljenja za delo in prebivanje v skladu s konceptom 'vse na enem mestu'," so še pojasnili na MNZ.