Slovenija

Prioriteta v letu 2019 zakon o upravljanju javnih zdravstvenih zavodov

Ljubljana, 18. 12. 2018 13.16 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
STA, / Ti.Š.
Komentarji
21

Minister za zdravje Samo Fakin je napovedal 'mini' zakon o upravljanju javnih zdravstvenih zavodov. S tem bi se poslovili od svetov zavodov, uvedli pa pojma uprava in nadzorni svet, odgovornost teh pa zaostrili z osebno oddgovornostjo in premoženjem.

Več videovsebin
  • Iz 24UR: Načrt za boljše zdravstvo?
    02:19
    Iz 24UR: Načrt za boljše zdravstvo?
  • Iz 24UR ZVEČER: Kako nameravajo rešiti zdravstvo pred kolapsom?
    03:30
    Iz 24UR ZVEČER: Kako nameravajo rešiti zdravstvo pred kolapsom?
  • Iz 24UR ZVEČER: Samo Fakin o višji prispevni stopnji za zdravstvo
    07:54
    Iz 24UR ZVEČER: Samo Fakin o višji prispevni stopnji za zdravstvo

Minister za zdravje Samo Fakin je na novinarski konferenci napovedal, da se bo ministrstvo v letu 2019 najbolj posvetilo upravljanju javnih zdravstvenih zavodov in bo za to področje tudi pripravilo 'mini' zakon, ki bo zaostril odgovornost uprav in nadzornikov. "Grob osnutek" zakona bo po njegovih besedah nared predvidoma do konca januarja.

Samo Fakin
Samo Fakin FOTO: Aljoša Kravanja

"Ključni problem so neustrezna orodja, ki jih imajo direktorji za upravljanje bolnišnic," je opozoril Fakin in pojasnil, da bodo z zakonom o upravljanju javnih zdravstvenih zavodov uvedli pojma uprava in nadzorni svet ter se poslovili od svetov zavodov. Po njegovih besedah bodo odgovornost uprave in nadzornikov zaostrili "z osebno odgovornostjo in premoženjem, kot je to v gospodarskih družbah".

Novi zakon bo opredelil tudi "ustrezno nagrado upravi, ki bo sorazmerna nagradam v gospodarskih družbah, podobne velikosti in obsega", je navedel Fakin. Po njegovem mnenju je našteto eden izmed osnovnih pogojev za učinkovito upravljanje celotnega sistema: "Ne pa da mi z ministrstva dajemo soglasja za napredovanje kateregakoli delavca v bolnišnici ali pa soglasja za delo preko polnega delovnega časa."

Napovedal skrajševanje čakalnih dob

Minister je ob tem poudaril, da stalno in okrepljeno spremljajo poslovanje bolnišnic ter potek sanacije v skladu z zakonom. "Treba je zatesniti nekontrolirano odtekanje denarja in se okviriti v sredstva, ki so na voljo pri zavodu za zdravstveno zavarovanje," je izpostavil minister. Po njegovih besedah so lani in letos za skrajševanje čakalnih dob namenili po 35 milijonov evrov, "nekaj podobnega pa se obeta tudi v prihodnjem letu".

V zvezi z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je Fakin dejal, da se v tem mesecu pospešeno dogovarjajo z ljudmi, ki bodo sodelovali pri njegovi pripravi. Napovedal je, da bodo besedilo zakona, ki ga je pripravila že prejšnja ekipa na ministrstvu, dali v strokovno usklajevanje. Izrazil je upanje, da bodo v prvi polovici leta 2019 zbrali dovolj uporabnih mnenj širše strokovne javnosti in pripravili osnutek.

Fakin se je dotaknil tudi priprave pravilnika o poklicnih boleznih. Po njegovih besedah ministrstvo čaka še en krog pogajanj z delodajalci. "Vendar je že prevladalo spoznanje, da ta pravilnik rabimo in ni več nasprotovanj. Dogovoriti je treba le še postopke, po katerih se bodo obravnavali morebitni regresni zahtevki," je dodal.

Po nedavni odločitvi ministrstva program otroške kardiologije in kardiokirurgije ostaja v okviru Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Fakin je pojasnil, da zaenkrat še niso izbrali zunanjega revizorja, ki bo preverjal usklajenost programa z mednarodnimi strokovnimi standardi. Dejal je, da se pogovarjajo z dvema morebitnima izvajalcema, vendar zaenkrat še ni želel govoriti o imenih.

V zvezi s področjem dolgotrajne oskrbe je minister poudaril, da se vzpostavlja tudi širše politično soglasje, da področje ostane v domeni ministrstvu za zdravje: "Končne odločitve še ni, so pa v teku že trije pilotni projekti." Predlog sprememb zakona o pacientovih pravicah pa bo predvidoma nared v treh mesecih.

Fakin: Čakalne dobe bodo že prihodnje leto bistveno krajše

Med prednostnimi nalogami za leto 2019 je Fakin napovedal tudi "dvig določene produktivnosti in prestrukturiranje nekaterih programov s presežkom". Izrazil je pričakovanje, da bodo že v prihodnjem letu nekatere čakalne dobe, kot na primer pri preiskavah z magnetno resonanco in CT, bistveno krajše. Določili bodo tudi število prvih pregledov v specialističnih ambulantah, ki jih mora ta dnevno opraviti.

"S tem bomo prioriteto preusmerili z vseh pregledov na prve. Določitev njihovega števila v specialističnih ambulantah bo zagotovo eden večjih izzivov," je dodal.

Že okrepili primarno zdravstveno dejavnost, v prihodnje še več denarja

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Pia Vračko pa je na novinarski konferenci napovedala, da bodo vsekakor v kratkem pripravili predlog celovitega razvoja primarne zdravstvene dejavnosti, "vključno s prenovo plačilnega modela, ki bo nagrajeval večji obseg dela in storitev ter delo v odročnih krajih". Ob tem se je odzvala na aktualna opozorila družinskih zdravnikov o njihovi preobremenjenosti.

Spomnila je, da so že v splošnem dogovoru za letošnje pogodbeno leto okrepili primarno zdravstveno dejavnost za 43 timov splošnih ambulant in deset timov otroškega in šolskega dispanzerja v skupni vrednosti 3,6 milijona evrov. Prav tako so z aneksom 2 k splošnemu dogovoru dodali še devet timov splošnih ambulant oziroma ambulant družinske medicine.

Po napovedih Vračkove bodo v primarno zdravstveno raven v prihodnje usmerili več denarja, prav tako podpirajo povečanje števila razpisanih mest za specializacije iz družinske medicine, pediatrije ter ginekologije in porodništva, s čemer bi zagotovili ustrezno mrežo specialistov na primarni ravni zdravstvene dejavnosti.

Fakin je tudi napovedal, da bodo diplomirane medicinske sestre v prihodnje v večji meri vključili v delo splošnih ambulant, kar bo dodatno razbremenilo zdravnike. Ob tem pa je spomnil, da obisk teh ambulant v zadnjih letih nekoliko upada.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (21)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Netajkun
18. 12. 2018 19.06
+6
Zakon o upravljanju javnih zdravstvenih zavodov bo čisto OK zadeva . Bolnišnica ima za svoj program recimo na voljo 30 mio € . . . od tega lahko dajo 3 mio € za preplačila materialov ( kot je bil običaj do zdaj ) , lahko pa zaposlijo nekaj dodatnega osebja , kupijo kakšno prepotrebno medicinsko napravo , kakšno klimo , nove jogije itd. , na koncu jim pa še 500.000 € ostane in gre v bolnišnični rezervni sklad za kakšno večjo naložbo . Če proračun kar naprej pokriva njihove izgube ( zaradi slabih , celo kriminalnih praks , brez vsakih posledic ) se bo to še naprej z veseljem izkoriščalo .
bojer
18. 12. 2018 18.09
+2
Zakoni, zakoni, zakoni, saj ima že vsak petelin svoj zakon in kaj to pomaga. Nič, ker vsi iščejo in najdejo stranpoti, da jim potem ni treba za prav nič odgovarjati. Kljub velikemu, prevelikemu številu zakonov v državi ni sprememb na bolje. Kje so nadzori in posledice za akterje nepravilnosti v takem in drugačnem pomenu.
felix58
18. 12. 2018 16.50
+2
Takrat, ko bo kaki zakon še bo vse narobe in še bolj se bo kralo, ker zakoni so zato, da se kršijo...pa saj če so do sedaj bila napisana neka etična pravila, ki jih nihče ni upošteval...
julij19
18. 12. 2018 16.27
+5
Si že dela zakon zase,ko nebo več minister,....nagrade menederjam,pa kaj še, nagrade bi morali dati delavcem,saj oni delajo,nasploh pa bi vse zdravstvene ustanove morali voditi ekonomisti,ne pa dohtari,dohtari pa zdravit,saj za to so se šolali,sedaj pa zapravljajo svoj talent po pisarnah,pacijenti pa čakajo na obravnavo leta,preden pridejo na vrsto,ker dogtarov primankuje.
slovenc59
18. 12. 2018 16.23
+11
Dokler ne boste strogo razmejili privat-javno zdravstvo in dokler ne boste od korita odgnali švercerjev in muljatorjev, ki vam molzejo milijone pri nabavah, se gospod samo lahko na brke postavi i n ne bo izboljšal nič ! Sta pa to samo dva od x ukrepov, ki bi jih morali sprejeti že zdavnaj, pa jih niso, ker se ne upajo, ali pa ker imajo osebno korist !!!
SabincaH
18. 12. 2018 15.41
+6
Samo blebetanje in obljube. Nič en bo iz tega. Sploh pa en v tej vladi, kot tudi ni bilo (v skoraj enaki) prej.
Simoni?
18. 12. 2018 15.33
+18
Kaj pomaga novi zakon če bo pisan na kožo le Janezu Zenljariču in bratiji okoli Konrada Kuštrina? Kaj se zdaj spreneveda Fakinov Samo? Je ljudem obljubil zakon o nezdružljivosti dela zdravnikov v javnih zdravstvenih ustanovah v dopoldanskem in dela v privat klinikah v popoldanskem času, ali ni? Do kdaj bodo Slovenci in Slovenke pri istem zdravniku čakali poldrugo leto na poseg v javni zdravstveni ustanovi in poldrugi teden, kot samoplačniki pri popoldanskem fušarju, ki si vmes le preobleče haljo, ali pa tudi ne?
korintos23
18. 12. 2018 15.39
+0
Ti pa s svojimi potrpi! Ko ste vladali ste tudi fajn zakone spisali, tudi fajn nepokrite kredite talali, še sedaj to občutimo.
Simoni?
18. 12. 2018 15.44
+6
Spet si brcnil v meglo. Tako kot vedno. Bi se ti dalo napisati, kdaj "...smo mi vladali, kakšne fajn zakone smo spisali in kakšne fajn nepokrite kredite smo talali" ?
štrekeljc
18. 12. 2018 15.55
-1
Preiskovalec , od kod tebi sposobnost metati Zemljariča in Kuštrina v isti koš? Si špinaču jedel? Prvi je levi, drugi je desni.
štrekeljc
18. 12. 2018 16.06
+3
Za nevedneže: Kuštrin je s ponosom član SDS.
Simoni?
18. 12. 2018 16.10
+6
Od kod pa tebi sposobnost trditi da je Zemljarič levi? Bil je res briljanten dijak Mačka in prvi zvezdnik Udbe, a zdaj je že 60 let tega ko ni ne levi in ne desni. Pripopal se je na zdravstveni sesek in dela le zase. Napisal sem tudi nekaj o tvoji pismenosti, a admin je danes dokaj neusmiljen...
štrekeljc
18. 12. 2018 16.48
+5
Prav vi, svečkarji, Zemljariča vedni definirate kot levega. Ste ga zdaj vzeli za svojega? Prav, kar imejte ga!
Simoni?
18. 12. 2018 20.59
+2
Kot sem napisal že prej: ne znaš brati, ne znaš pisati....
Bubba
18. 12. 2018 15.29
+7
Absolutno sem za veččlansko upravo. Poglejte sedaj ko direktorji zdravstvenih delajo absolutno po svoje in največ za svoj žep. Pa za nazaj še malo pregledat poslovanje teh vodstev zdravstvenih domov bi bila odlična ideja.
butalistan
18. 12. 2018 14.17
+11
slovencelni so fenomen-volijo za javno zdravstvo, potem pa iščejo privatnika da jih zdravi. Verjemi če moreš?
korintos23
18. 12. 2018 15.40
+5
butalistan
18. 12. 2018 14.16
-12
JAVNO ZDRAVSTVO NIKJER IN NIKOLI NE BO FUNKCIONIRALO. SPLOH PA NE NA BALKANU!
aristotel
18. 12. 2018 14.38
+15
če ne bo javno zdravstvo funkcioniralo potem se večini v Sloveniji slabo piše od kot pa bo imel povprečni človek denar za zdravljenje kakšne resne bolezni ali kirurškega posega ...privatno pomeni če imaš denar v redu če ne boš šel rakom žvižgat kot na primer v Ameriki...ne govori da ne bo funkcioniralo...mora,nekateri se sploh ne zavedate kaj pomeni privatno zdravstvo ni problem plačati za nekatere par 100 € je pa če gre plačati v par 10.000,00 € in več za večino to pomeni misija nemogoče to se ljudje ne zavedajo !!!
trdovrat
18. 12. 2018 17.01
+4
Sploh mi ni jasno, kaj je narobe v moji trditvi glede odgovornostiizpred trideset let in danes? Bom še enkrat prilepil,Izbrisan komentar: Butala, kar naj ga postavijo na nivo izpred tridesetih let, pa boš mogoče spremenil mnenje! Kljub temu, da so direktorji bili partijci, so vseeno ODGOVARJALI za svoje delo, kar pa danes ne opažam, ali sem pa res že slep! SMRT FAŠIZMU
flatearth
18. 12. 2018 14.07
+20
Danes ni zdravo biti bolan,