'Primož Roglič je okoli sebe ustvaril kult, ki presega vse športne normative'

Olimpijske igre v Tokiu so zelo donosne. Peti dan in četrta kolajna. V samo treh dneh pa že druga kolesarska, ki je Slovenija do Tokia ni osvojila še nikoli.

Zlata kolajna na olimpijskih igrah je v življenju športnika vrhunec. Tekle so solze, nato slina, sledil je smeh in Zdravljica. Za trenutek je na zmagovalni stopnički zaprl oči in pesti dvignil visoko v nebo.

"Že na polovici proge je bilo jasno, da bo Primožev rezultat dober," šest ur pozneje pripoveduje njegova vidno ganjena izbranka Lora Klinc. Skupaj s sinom Levom bosta zlatega olimpionika doma pričakala objeta. "Tukaj se vozim mimo plakata Benjamina Savška, ki mu javno čestitam, in jočem, ko vidim, kaj mu je uspelo, ampak naša zgodba je žal še preveč sveža, da bi uspela to ponotranjiti ali pa povedati, kaj se zgodilo," je bila ganjena po osvojeni medalji.

32-letni kolesarski as je že od malih nog predan športu – a ne od vedno kolesarstvu. Svojo športno kariero je začel v smučarskih skokih, kjer je kot najstnik veljal za enega najbolj obetavnih smučarskih skakalcev pri nas. Svojo zbirko je hitro začel polniti z zlatom. A je njegove skakalske upe prizemljil padec leta 2007 v Planici, ko je na hrbtišču velikanke kar deset minut ležal nezavesten in utrpel pretres možganov. Takrat je s smuči za vedno odpel skakalne čevlje, namesto tega pa pet let kasneje kolesarske čevlje pripel na kolo.

"Ja, v bistvu je kar težko. Dosti smo mogli piti, drugače pa gre, 'švicamo'," je povedal pred devetimi leti po tekmi. Leto pozneje je že osvojil rekreativni svet. Po seriji zmag je zelo hitro podpisal profesionalno pogodbo pri novomeškem Adria Mobilu in se pomeril z najboljšimi. "Počutim se nekako počaščenega in super mi je, ker mi je tako hitro uspel ta preskok. Imel sem nekaj težav s poškodbami, potem pa sem nekako ugotovil oziroma našel šport, ki je boljši zame," je maja 2013 svoj preskok opisal Roglič.

Tega se spominja tudi njegova mama Anita, ki pravi, da je bil ta prestop kar šok. "15 let je bil v skokih in smo si glavo belili, zakaj še ne bi naprej vztrajal in skakal, ampak on se je pač odločil in smo ga potem tudi podprli," pripoveduje.

In Roglič ni razočaral – čeprav je začel trenirati šele pri svojih 22 letih – je vse pustil odprtih ust. "V ovinke, v dolino, on se pelje, kot da je že 10, 15 let kolesar," je tedaj dejal Tomaž Nose iz KK Adria Mobil.

Iz dirke v dirko je opozarjal nase, se leta 2016 pridružil nizozemski Jumbo Vismi, doživel padce tudi v kolesarstvu in se kot feniks vedno znova vrnil. Prav to je njegova največja prednost, nam je po telefonu povedal njegov osebni manager Mattia Galli. Selektor slovenske reprezentance do 23 let pa je prepričan, da Rogličeva zgodba spreminja družbo. "Pred leti sem dejal, da kolesarstvo ni gostilniški šport, danes se o kolesarstvu pogovarjajo pri frizerju. Primož je, ne vem, zakaj, ampak okrog sebe ustvaril kult in ko imaš kult, imaš vernike in to dejansko presega vse športne normative," meni selektor kolesarske reprezentance mlajših članov Martin Hvastija.

Vse to, pa da je daleč od preprostega navijanja, kar se že pozna v nabito polnih kolesarskih klubih in dejstvu, da je v Sloveniji marsikje na kolo treba čakati tudi več kot pol leta.