61-letni profesor Primož Rode je po specializaciji kardiolog - in prav velikega srca mu vsaj bolniki niso mogli nikoli oporekati, trdijo njegovi sodelavci iz časov, ko je bil v ambulanti še aktivnejši. Nadzorna medicinska sestra Slavica Kojanič tako pravi, da je bil "do bolnikov popolnoma zavzet, kot zdravnik je od sebe dal maksimalno." Ambulanto je obdržal - enkrat na teden, večino časa v zadnjih dvanajstih letih pa mu je vzelo mesto generalnega direktorja.

Nestrokovnosti mu ni nikoli nihče očital. Prav tako mu nihče ne zameri vzkipljivosti, saj trdijo, da je bilo dobrih trenutkov vedno več kot slabih. Sonja Senica, pomočnica generalnega direktorja Kliničnega centra, pravi, da je pri vodenju znal poslušati tudi posameznike, ki so pokrivali druga strokovna področja. "Mislim, da je to celo lastnost, ki ni dana večini zdravnikov. Jaz osebno ga bom zelo pogrešala," še dodaja.
Čeprav ga opisujejo kot zavzetega zdravnika in direktorja, ni bil nikoli samo to. Že kot mladoletnik se je preizkusil kot igralec, na primer leta 61 v filmu Nočni izlet, kjer mu je stal ob boku Radko Polič. "Spraševali so ga če bo šel na akademijo, pa je rekel, da je igral čisto slučajno," je o tem dejal Polič.

Iz mladih let se vleče tudi marsikatero prijateljstvo, ki ga je preizkušala kasnejša profesionalna kariera. Andrej Bručan, nekdanji minister za zdravstvo "Res je bil profesionalen odnos. Odnos kakršnega bi si človek samo želel. Z nekom s katerim si bil prej prijatelj, sedaj pa deluješ na profesionalnem področju."
Rodetova kariera pa ni prestala afere z nakupom operacijskih miz. Odstop generalnega direktorja sicer ni presenetil tistih, ki poznajo nove razmere v Kliničnem centru. Gregor Cerkvenik, svetovalec strokovnega direktorja KC: "Kar se je razbilo zelo težko sestavite, oziroma ni nikoli več v takem stanju kot je bila na začetku." Martin Tonin, predstojnik kliničnega oddelka za travmatologijo: "Odstop smo nekako pričakovali, ker je bil že prej napovedan v medijih. Mislim, da je ravnal moško, kot se temu reče."

In če je Primož Rode pred slabim letom za našo televizijo takole razmišljal o mirni upokojitvi - "Velikokrat si želim, da bi se spočil. Ko pa to pride pa je verjetno razmišljaš drugače. Jaz moram iti s tega delovnega mesta." Je operacija operacijske mize spremenila tisto, kar bi moral biti miren konec tretjega štiriletnega direktorskega mandata? "Bom pa sigurno po svojih močeh pomagal, dežural pa ne bom več, ker si ne upam. Pomagal bom po svojih močeh, v ambulanti in na kakšnem projektu." Bo pa morda njegovemu nasledniku uspelo izpeljati projekt, ki ga je zastavil zdaj že nekdanji generalni direktor - zamenjava bolniških postelj in napeljava klimatskih naprav.