Kriminalisti so 24. maja letos ovadili nekdanjega visokega funkcionarja komunističnega režima v letih 1945-46 Mitjo Ribičiča zaradi suma storitve kaznivega dejanja genocida. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je ovadbo sprva poslalo na sedež zunanjega oddelka v Domžalah, kjer se je s spisom ukvarjal vodja oddelka Zoran Milanovič.
Kmalu pa se je začelo pojavljati vprašanje, ali je okrožno državno tožilstvo sploh sposobno reševati tako zahteven primer kot je kaznivo dejanje genocida, ki ga slovensko pravosodje doslej še ni reševalo. Kot je takrat zatrdila višja državna tožilka Nastja Franko pa naj bi okrožni državni tožilec Milanovič reševal zgolj zadevo Ribičič, zato "ni dvoma, da bo ovadba strokovno rešena".
Tudi zato ni jasno, zakaj je primer Ribičič romal z okrožnega na vrhovno državno tožilstvo. Morda zaradi medijske odmevnosti, morda zaradi zapletenosti primera ali pa zato, ker si pravna stroka ni enotna, če lahko Ribičiča sploh preganjajo za kaznivo dejanje genocida, ki naj bi ga storil v času, ko še ni bilo opredeljeno v kazenskem zakoniku. Domnev nam Sonja Gašperlin z Urada generalne tožilke za 24ur.com ni mogla potrditi, "saj bo več informacij znanih, ko bo sprejeta odločitev o ukrepanju vrhovnega tožilstva". Gašperlinova prav tako ni želela izdati, kdo od vrhovnih tožilcev oziroma tožilk obravnava primer.
Vrhovno državno tožilstvo: Kaznivo dejanje se lahko preganja
Vrhovno tožilstvo je pred tem na zahtevo okrožnega tožilstva že zavzelo glede vprašanja, ali je Ribičiča sploh mogoče preganjati za kaznivo dejanje genocida. Poboji so bili namreč izvršeni v letih, ko nekdanja Federativna narodna republika Jugoslavija še ni ratificirala konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločinov genocida, kar je storila šele leta 1950.
Vrhovni tožilec Andrej Polak, ki je predstavil stališče vrhovnega tožilstva, je sporočil, da je že haaška konvencija iz leta 1907 določala ravnanje z vojnimi ujetniki in civilnim prebivalstvom, ki je bila pravni vir tudi v letih 1945 in 1946, ko je Ribičič kot namestnik načelnika politične policije OZNA odločal o usodi 234 posameznikov, ki naj bi izginili v času povojnih pobojev. Tako je vrhovno tožilstvo mnenja, da se Ribičiča lahko preganja. Ni pa še znano, kdaj, če sploh, bo zadeva dobila sodni epilog.
