Primer Plut: Kdo je kriv?

Člani odbora DZ za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje so po večurni razpravi o ustreznosti ravnanja pristojnih organov v primeru Plut vladi naložili, naj po opravljenih nadzorih na ministrstvu za notranje zadeve in vrhovnem državnem tožilstvu z ugotovitvami seznani odbor. Predlagatelj današnje razprave Miran Potrč (SD) je sicer sprva odboru predlagal, naj ugotovi objektivno odgovornost notranjega in pravosodnega ministra, a bodo poslanci počakali, da bo na vseh pristojnih organih opravljen notranji nadzor.

Razpravo o ustreznosti ravnanja pristojnih organov so zahtevali poslanci SD, ki so se jim pridružili tudi kolegi iz opozicijske LDS. Želeli so odgovor na vprašanje, ali so bila izkoriščena vsa pravna sredstva za pravočasno obravnavo Pluta, ter kako so pri sprejemu odločitev v zvezi z možnimi ukrepi zoper Pluta sodelovali pristojni organi, kot so policija, tožilstvo, pravosodni organi in pristojna ministrstva.

Po besedah Potrča večina strokovne javnosti trdi, da so imeli pristojni organi z zakonom o kazenskem postopku in kazenskem zakoniku vse možnosti in pristojnosti za drugačno ukrepanje. V Plutovem primeru bi namreč lahko z ukrepanjem, ko je bil ta že osumljen umora v Srbiji in Črni gori, preprečili umor, ki naj bi ga Plut zagrešil na Janšah. Potrč je ob tem opozoril, da imajo različni organi do tega vprašanja povsem drugačna stališča.

Sodstvo pravi eno, policija drugo

Tako pravosodno ministrstvo v svojem poročilu, ki ga je pripravilo za današnjo sejo odbora, pravi, da so pravne podlage za pregon obstajale. Policija pa po drugi strani trdi, da je izkoristila vse pravne možnosti za obravnavo Silva Pluta. Ker je iz poročil razvidno, da se ocene možnih pravnih ravnanj posameznih organov bistveno različne, je Potrč članom odbora predlagal dva sklepa.

S prvim naj bi poslanci ugotovili, da sta tako notranji minister Dragutin Mate kot pravosodni minister Lovro Šturm objektivno odgovorna, da pristojni organi zaradi različne uporabe jasnih predpisov in slabega sodelovanja niso storili vsega, da bi Plutu onemogočili storitev novega kaznivega dejanja. Poleg tega naj oba sprejmeta ukrepe, ki bodo v prihodnje preprečili takšna dejanja.

Policija se v svojem poročilu med drugim sklicuje na sestanek kriminalistov, tožilstva in novomeškega sodišča po tistem, ko beograjski Interpol slovenskemu ni posredoval dokazov v primeru Plut. Tam naj bi policija dobila jasne usmeritve za nadaljnje delo. Generalna državna tožilka Barbara Brezigar pa na to odgovarja, da na sestanku ni šlo za usmerjanje policije, temveč le za posvet, kako je mogoče od srbskih oblasti prevzeti zadevo Plut.

Brezigarjeva: Proti Plutu bi lahko ukrepali

Generalna državna tožilka sicer ocenjuje, da je zoper slovenskega državljana, ki stori kaznivo dejanje v tujini, mogoče začeti kazenski postopek. Notranji minister Mate pa ob tem dodaja, da pri tem obstajajo omejitve. Treba je namreč nedvoumno povezati storilca s kaznivim dejanjem in materialnimi dokazi. Srbski Interpol pa je slovenski policiji posredoval le DNK sledi, nikoli pa podatka, kje so bili te sledi najdene in v zvezi s čim natančno potrebujejo podatke.

Mate dodaja, da je poročilo, posredovano odboru, poročilo policije, svojega poročila pa še ne more podati, saj notranji nadzor še poteka. Pravosodni minister Šturm pa je poudaril, da je ministrstvo v primeru Plut ravnalo skladno s pooblastili in pristojnostmi, ki jih določa zakonodaja. Na ministrstvu se sicer zavedajo pomanjkljivosti kazenske zakonodaje, zato so že lani podali zasnovo sprememb zakona o kazenskem postopku. Spremembe bodo po Šturmovih besedah tako obširne, da bi praktično dobili nov zakon. Nekatere zakonske rešitve so morebiti res premalo premišljene in dopuščajo možnosti nepredvidenih primerov, ko je bil ta, priznava Šturm.

Opozicijski očitki so na oba ministra leteli tudi zaradi Matejevega domnevnega vmešavanje v delo policije ter Šturmovega vmešavanja v delo sodstva. Mate naj bi bil namreč neposredno vpleten v konkretno delo policije, za kar nima pooblastil, je opozorila Darja Lavtižar Bebler (LDS). Mate je zagotovil, da ni bil nikoli navzoč na operativnem sestanku kriminalistične policije, res pa je, da je na več sestankih povprašal, ali policija v primeru Plut ukrepa. "Do danes nisem prebral niti enega operativnega podatka v zvezi s to zadevo, imam pa pravico vprašati, kaj se dogaja."

Šturm pa je Miranu Potrču odvrnil na očitke, da se je vmešaval v delo sodstva, ko je predlagal službeni nadzor nad delom sodnika, ki je Pluta zaradi pomanjkanja dokazov oprostil v zvezi z vlomom v kašeljsko župnišče. Za tako ravnanje ima pravosodni minister oporo v zakonu, zato je bil predlog povsem legalen in legitimen. Obstaja namreč dvom v strokovnost te odločitve in dokler se ne opravi pregleda odločbe, dvom žal še vedno ostaja, pravi Šturm.

Številne kritike na račun policije in tožilstva

V razpravi poslank in poslancev je bilo iz opozicijskih vrst slišati vrsto očitkov o delu policije, tožilstva in pravosodnega ministrstva. Poslanec LDS Marko Pavliha denimo problem vidi predvsem v političnem kadrovanju in diskreditaciji sodnikov, kar po njegovem vodi v krizo pravne države. Pavel Gantar (LDS) pa se boji, da bodo vsi ti dogodki vodili do še poostrene represije v državi in dodatnega zoženja prostora svobode. Tudi Dušan Kumer (SD) je opozoril na politizacijo organov, ki "postajajo fevd vladajoče strukture". Danes po njegovih besedah "žanjemo sadove politične kompatibilnosti".

Koalicijski poslanci so po drugi strani zagovarjali stališča pristojnih organov. Poslanec NSi Anton Kokalj je pobudnikom današnje seje očital "politično predstavo", saj da njihov namen ni bil ugotoviti, ali v zakonodaji obstajajo pomanjkljivosti. Rudolf Petan (SDS) je današnjo sejo označil za nepotrebno, predlagateljem pa očital nedoslednost. Poslanec SLS Franc Kangler pa je ugotovil, da bo treba kazensko-materialni in procesni sistem učinkovito in temeljito prevetriti, tako ne bo več prihajalo do nasprotovanj med policijo in tožilstvom.