Na današnji obravnavi je sodišče zaprosilo za dodatna mnenja sodnih izvedencev medicinske stroke, psihiatra in psihologa, ki so sicer že podali svoja mnenja na sojenju pred ljubljanskim okrožnim sodiščem. Senat pa se je odločil, da so nekatera dejstva in dokazni vredni ponovne obravnave, zato bo čez približno mesec dni razpisal glavno obravnavo.
Najvišja kazen za vsak umor
Kot je znano, je sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča sredi letošnjega marca Ivana Perića, obtoženega trojnega umora svoje družine v Rovinju avgusta 2002, obsodil na najvišjo možno zaporno kazen 30 let.
Sodišče je Periću za vsak umor (matere, očima in polbrata) prisodilo 30 let zaporne kazni, ker pa je najvišja možna zaporna kazen v Sloveniji 30 let, je bil Perić obsojen na skupaj 30 let zapora. Soobtoženemu Igorju Miškoviću, ki je bil obtožen pomoči pri umoru, je sodišče dosodilo tri leta in šest mesecev zapora. Zagovornika obtoženih sta vložila pritožbo, tožilec pa je bil z razsodbo zadovoljen.
Koristoljubje kot motiv
Predsednica sodnega senata je marca v okviru obrazložitve sodbe poudarila, da je Perić dejanje gotovo storil iz koristoljubja, trojni umor, ki naj bi se po mnenju sodišča zgodil v noči s 14. na 15. avgust 2002, pa je izvedel tudi na zelo zahrbten način. Tako je pobil svoje najbližje in to na način, ko se niso mogli niti braniti, saj je v stanovanje v Rovinju namerno prišel ponoči, ko so spali. Poleg tega ga po ugotovitvah sodišča umorjeni s svojimi dejanji ali obnašanjem niso napeljali k temu dejanju.
Periča so sicer aretirali oktobra 2002 in ga osumili trojnega umora.
Soobtoženega Miškovića pa je obtožnica bremenila, da je Periću priskrbel pištolo znamke škorpijon, s katero naj bi umoril mater Vesno Pavlin Rakić, očima Georga Rakića in polbrata Bojana.
Na prvem sojenju veliko zahtev za izločitev
Obtožba v primeru Perić je bila vložena 16. aprila lani, sojenje se je začelo 1. julija, manj kot leto po umorih v Rovinju. Prvi obravnavi jih je sledilo še 13, v okviru postopka pa je bilo zaslišanih 33 prič in postavljeni trije izvedenci. Sojenje je zaznamovalo tudi veliko število zahtev za izločitev - predlagana je bila tako izločitev porotnika, okrožnega državnega tožilca (slednja kar trikrat), kot tudi predsednice senata in celotnega senata.
