Mariborsko okrožno sodišče je pediatrinjo Zlatko Kanič spoznalo za krivo malomarnega zdravljenja 12-letnega Bora Nekrepa, ne pa tudi povzročitve smrti iz malomarnosti. Obsodili so jo na deset mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let. Roberta Pogorevca pa je sodišče oprostilo vseh obtožb. Sodba še ni pravnomočna.
"Dejstvo je, da kritične noči ni storila tega, kar bi morala," je v obrazložitvi povedala sodnica Vanja Verdel Kokol. Kot je dejala, Kaničeva kljub očitno previsoki stopnji amoniaka pri dečku ni začela ustrezne terapije, ni poskrbela za takojšnjo premestitev v Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana in se ni posvetovala z dežurnim endokrinologom. Posledica opustitve teh ukrepov je bila okvara možganov, ki se je osem dni pozneje končala s smrtjo dečka.
Ob tem je sodnica izpostavila, da niti sodna izvedenca niti ostali zdravniki niso mogli potrditi, da je opustitev ukrepov povzročila dečkovo smrt, zato zdravnici ni mogoče očitati krivde za to. Kaničeva je bila namreč obtožena povzročitve smrti iz malomarnosti, a je sodnica kaznivo dejanje prekvalificirala v malomarno zdravljenje, za kar je najvišja zagrožena kazen leto dni zapora.
Obtožena se je sicer zagovarjala, da je pri dečku postavila diagnozo Reyevega sindroma, ki zahteva drugačno terapijo kot presnovna bolezen, ki jo je v resnici imel Bor. A sodišče je po besedah Verdel Kokolove prepričano, da bi bila ta diagnoza, če bi bila res postavljena, zabeležena v kakšni dokumentaciji ali pa vsaj odkrita med strokovnim nadzorom.
Sodnica je prav tako poudarila, da se obsodba nanaša izključno na obravnavani primer, ne pa na njeno splošno sposobnost opravljanja zdravniške službe. Spomnila je še, da je pri Boru šlo za redko bolezen in da je bila zdravnica deležna že javne obsodbe. "Pri sodnem epilogu se zastavlja vprašanje, kaj se lahko iz tega naučimo. Poleg tega, da nikakor ne gre podcenjevati odnosa med zdravniki in bolniki ter njegovimi svojci, zlasti to, da je treba v kritičnih trenutkih, ko je na tehtnici dobrobit bolnika, preseči rivalstvo med institucijami in pravočasno prepoznati organizacijske ter sistemske pomanjkljivosti, da se te stvari ne bi več ponovile," je dejala sodnica.
Po drugi strani sodišče pri drugoobtoženem Robertu Pogorevcu, ki ga je prav tako bremenila obtožnica povzročitve smrti iz malomarnosti, ni zaznalo znakov niti malomarnega zdravljenja, saj ni znano, ali bi ta zdravnik še sploh lahko usodno vplival na dečkovo tragično usodo. Krivde ga je sicer odvezal že sam državni tožilec, ko je zanj zahteval le dva meseca pogojne zaporne kazni, medtem ko je za Kaničevo predlagal leto in pol zapora.
Starša: Sodnica je rekla, da je kriva
Starša Bora Nekrepa sta takoj po razglasitvi sodbe povedala, da je za njiju pomembno to, da je sodnica izrekla besede 'Kriva je'. To, kako visoko kazen je pediatrinja Kaničeva dobila, ju, pravita, ne zanima, zato ta hip o pritožbi ne razmišljata. Sta pa zelo razočarana nad delom, po njunem mnenju tudi zavlačevanjem postopka na zdravniški zbornici. Tudi zagovornik Nekrepovih Andrej Pitako je povedal, da je žalostno, da zbornica do danes še ni storila ničesar.
Sodišče je sicer obtožbo prekvalificiralo iz povzročitve smrti iz malomarnosti v malomarno zdravljenje, zato je Kaničevi tudi prisodilo deset mesecev pogojne kazni v dveh letih, kajti za takšno dejanje je najvišja zagrožena kazen eno leto.
Kot nam je povedal v telefonskem pogovoru, se družina Nekrep pridružuje mnenju Okrožnega državnega tožilstva, ki bo zahtevalo prekvalifikacijo kaznivega dejanja zoper obtoženo zdravnico, ker pa je pritožbo na obsodbo napovedala že obramba, se bodo sodni postopki lahko nadaljevali šele v dveh mesecih.
V primeru oproščenega zdravnika Roberta Pogorevca pa je odvetnik družine povedal, da so v predhodnih postopkih ugotovili, da je doktor Pogorevc ravnal zelo malomarno in bodisi ni znal in ni izkoristil priložnost, da bi zaprosil za hitrejšo premestitev Bora v ljubljanski klinični center.
Kaničeva se je na sodbo odzvala z razočaranjem. Še vedno trdi, da malomarnega zdravljenja ni kriva. Ob tem je povedala, da bo svojo službo opravljala še naprej, kajti odvzem licence je po slovenskih zakonih stvar zdravniške zbornice in ne sodišča. Njena odvetnica Nina Zidar Klemenčič, ki je nad razsodbo tudi razočarana, pa je že napovedala pritožbo zoper kazen. Odvetnik Pogorevca Rok Petrič pa je z oprostilno sodbo zadovoljen in pravi, da je to pričakoval že od vsega začetka.
Tako obramba kot tožilstvo razmišljata o pritožbi na razsodbo. Kot je povedal okrožni državni tožilec Darko Simonič, se tožilstvo ne strinja niti z izrečeno kaznijo niti s prekvalifikacijo kaznivega dejanja. "V teh kaznivih dejanjih je zelo težko dokazati vzročno zvezo med opustitvijo ukrepov in smrtjo. A vztrajamo na tem, da Bor ni dobil nobene možnosti, da bi ostal živ, in to na intenzivnem oddelku, kjer so mu bili dolžni to zagotoviti," je dejal.
Z današnjim izrekom sodbe je dobila sodni epilog zgodba, ki je odprla javno razpravo o domnevni nedotakljivosti zdravnikov. Sodna praksa je na tem področju v Sloveniji še razmeroma šibka. Vsekakor pa nobeden od primerov ni tako odmeval v javnosti, kar je predvsem zasluga staršev Matjaža in Tatjane Nekrep, ki sta se k sodišču in medijem zatekla po tem, ko sta pri zdravnikih, UKC Maribor in Zdravniški zbornici Slovenije naletela na gluha ušesa.
"Škandal je, da zdravniška zbornica caplja za sklepi okrožnega sodišča, ki izreče sodbo zoper obdolžene zdravnike, nakar šele začne zdravniška zbornica presojati o morebitnem odvzemu licence obtoženi zdravnici. Zdravniška zbornica caplja za kazenskim sistemom in izreki sodišč, kar je ali pa bi vsaj moralo biti enostavno nedopustno," poudarja odvetnik družine Andrej Pitako.
Kot je poudaril, je zbornica doslej zavlačevala vse postopke in je raje dovolila, da so se v primeru Nekrep začele kar štiri obravnave in je v tem času prišlo do razveljavitve ukrepov zoper obtoženo zdravnico. Raje je ščitila nedotakljivost zdravnikov, kot da bi opravila svoje delo, še dodaja Pitako.
Za mnenje, kako bodo v primeru zdravnice Kaničeve ravnali na Zdravniški zbornici Slovenije, je vodja službe za odnose z javnostmi Valentin Hajdinjak v pisni obliki odgovoril: "Zagovarjamo neodvisno in samostojno delo pravosodnih organov, zato njihovega dela in odločitev ne komentiramo. Ne nazadnje gre tudi za dva povsem ločena postopka. Kot je znano, je vnovična ustna obravnava v okviru upravnega postopka, ki ga vodi Zdravniška zbornica Slovenije, sklicana za ponedeljek, 21. novembra."
Zbornica je sicer Kaničevi že pred časom izrekla javni opomin, in kot so zapisali, so tudi sami ugotovili, da je naredila napako. Zdaj že dobri dve leti ugotavljajo, ali je bila napaka tako velika, da ji morajo vzeti licenco. Prav to zavlačevanje je vrglo slabo luč na vse zdravnike.
Ker sodba še ni pravnomočna, gre zdravica lahko normalno v službo. V UKC Maribor današnjega razpleta na sodišču ne želijo komentirati, saj želijo počakati do pravnomočnosti sodbe. Dejali so, da do pravnomočnosti sodbe ne bodo ukrepali. A tudi ko bo sodba pravnomočna, bo zdravnica lahko opravljala svoje delo nemoteno, razen če ji ne bo zbornica odvzela licence. Ker gre za pogojno kazen, Kaničeva ne sme dve leti zagrešiti nobenega novega kaznivega dejanja. Sodišče lahko sicer v izjemnih primerih izreče tudi ukrep prepovedi opravljanja poklica, vendar Kaničevi tega ni dosodilo, čeprav ji očita malomarnost pri delu. Vendar kot so zatrdili, gre le za konkreten primer in ne za njeno celotno delo.
V UKC Maribor so sicer že bili priča obsodbi zdravnikov. V letu 2010 je višje sodišče potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, v kateri je bil mariborski zdravnik spoznan za krivega povzročitve smrti iz malomarnosti. Zdravniku je bila, tako kot danes Kaničevi, izrečena pogojna kazen enega leta zapora s preizkusno dobo dveh let.
MZ: Odločitev sodišča je "neodvisna in nepristranska"
Na ministrstvu za zdravje same odločitve sodišča, ki je Kaničevo spoznalo za krivo malomarnega zdravljenja 12-letnega Bora Nekrepa, ne komentirajo, saj je ta "neodvisna in nepristranska", so zapisali.
Na ministrstvu pa pozdravljajo hitrost odločanja sodišča, saj je prišlo do izdaje sodbe v tako zapletenem primeru v relativno kratkem času, so zapisali v sporočilu za javnost. Ob tem navajajo, da sodba še ni pravnomočna in da je pričakovati pritožbo tako s strani obdolžene kot s strani tožilstva.
KOMENTARJI (265)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.