Primer Jaklič: KPK si ne želi nadaljevanja prelaganja odgovornosti

KPK je sedaj proučila dopis Mandatno-volilne komisje Državnega zbora, ki je menil, da ni pristojna za obravnavo tovrstnih zadev ter da bi stvar morala presojati prav KPK. Komisja sedaj pravi, da si ne želi morebitnega nadaljnjega prelaganja odgovornosti, zato bo za mnenje zaprosila pripravljavca zakonodaje. "Komisija sicer že več let opozarja na neustrezno ureditev področja nezdružljivosti funkcij v posameznih zakonih in se zavzema za enotno ureditev v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). S tem se zavzema za jasno materialno in procesno zakonsko dorečenost, na podlagi česar bi sama lahko učinkovito in zakonito vodila postopke, kar bi prispevalo h krepitvi pravne države."

Ob tem so spomnili, da so leta 2021 na takratno vlado naslovili pobudo za poenotenje področja nezdružljivosti funkcij, a da vlada k temu ni pristopila, prav tako ne DZ. Na Komisiji zavračajo namige, da bežijo od odgovornosti, "kot je mogoče razbrati iz včerajšnje izjave predsednice MVK za enega od medijev". Poudarjajo, da je stališče Komisije, da za presojo nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov v skladu z ZIntPK ni pristojna, nespremenjeno vse od uveljavitve ZIntPK leta 2011. ZIntPK namreč v prvi alineji prvega odstavka 12. člena Komisiji izrecno daje pristojnost izvajanja nadzora nad nezdružljivostjo funkcij zgolj za določbe ZIntPK, so zapisali v sporočilu za javnost.

Pojasnili so, da je področje nezdružljivosti funkcij načeloma urejeno v sistemskem zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, lahko pa to področje drugače urejajo posamezni specialni zakoni. "Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije področje nezdružljivosti ureja tako materialno (katere dejavnosti ali funkcije so nezdružljive) kot tudi procesno (kdo in v kakšnem postopku odloča). Drugi področni zakoni lahko področje nezdružljivosti urejajo tako materialno kot tudi procesno (npr. zakon o sodniški službi) ali pa zgolj materialnopravno, pri čemer ne določijo, kdo (kateri organ) in v kakšnem postopku o morebitni nezdružljivosti odloča. Tak primer je tudi zakon o ustavnem sodišču," so navedli.

"Ker Zakon o splošnem upravnem postopku ne določa, kdo odloča v morebitnem sporu o pristojnosti med Komisijo in DZ, in ker si Komisija ne želi morebitnega nadaljnjega prelaganja odgovornosti, bo na Ministrstvo za pravosodje kot nosilni organ tako Zakona o ustavnem sodišču kot tudi ZIntPK podala zaprosilo za neobvezujočo mnenje o tem, kateri organ je pristojen odločati o nezdružljivosti, ko področni zakoni nezdružljivost funkcij urejajo zgolj materialnopravno." 

Ob tem KPK poudarja, da Komisija lahko uvede postopek zgolj, ko obstaja sum o obstoju nezdružljivosti. "V izogib napačnim pričakovanjem in interpretacijam pa je treba pojasniti, da četudi bi bila Komisija pristojna za obravnavo konkretnega primera, postopka ugotavljanja nezdružljivosti ne bi več mogla uvesti, saj je ustavni sodnik domnevno nezdružljivost funkcij že odpravil," opozarjajo. Postopek lahko uvedejo zgolj v primeru, tako komisija, ko je sum o obstoju nezdružljivosti funkcij še vedno aktualen.

 Če Komisija ugotovi, da funkcionar opravlja dejavnost, ki ni združljiva z opravljanjem funkcije, ga pozove, da nezakonito situacijo v določenem roku odpravi. Prekrškovna sankcija pa je predvidena zgolj za primere, ko funkcionar nezdružljivosti funkcije niti po pozivu Komisije ne odpravi. "Ker v konkretnem primeru s. p. ni več aktiven in je ustavni sodnik morebitno nezdružljivost funkcije že odpravil, Komisija, tudi če bi bila pristojna za obravnavo zadeve, ugotovitvenega in prekrškovnega postopka niti ne bi mogla več uvesti," so sklenili v današnji pisni izjavi za javnost.

Klakočar Zupančič: Za presojanje v zadevi Jaklič kot strokovni organ pristojna KPK

Parlament kot politični organ ne more odločati o strokovnem vprašanju, zato je za ugotavljanje nezdružljivosti funkcij v primeru ustavnega sodnika Klemna Jakliča kot strokovni organ pristojna KPK, meni predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Želi pa si, da bo organ, ki bo odločal o zadevi, imel dovolj poguma, je dejala v pogovoru za STA.

Klakočar Zupančič se tako pridružuje mnenju mandatno-volilne komisije DZ in poudarja, da v slovenski zakonodaji velja, da če določenega vprašanja ne pokriva specialni zakon, v danem primeru zakon o ustavnem sodišču, potem velja generalni zakon, torej zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Kot je še dodala, pa zakon o ustavnem sodišču očitno ni predpostavil takšnih primerov, ker "je bilo mišljeno, da ustavni sodniki ne bodo počeli takih stvari".

"Ustavni sodniki morajo biti ljudje z visoko stopnjo integritete in se morajo zavedati svojih omejitev. Zato v ustavni zakon pač ni bilo napisanih stvari, ki bi morale biti popolnoma jasne vsakemu kandidatu za ustavnega sodnika. Skrbi me stanje pravne države, če ustavnim sodnikom morda ni jasno, da sicer dovoljenih dejavnosti ne morejo opravljati kot samostojni podjetnik," je dejala.

Obenem je predsednica DZ še opozorila, da je KPK prijavo DZ odstopil z dopisom, in ne s sklepom. V nadaljevanju bi se tako sicer lahko zgodilo, da bi KPK parlamentarcem zadevo odstopila s sklepom, a ob tem lahko po besedah predsednice DZ nastane kompetenčni spor, v katerem bo moral nekdo odločati, kdo je pristojen za odločanje v zadevi Jaklič. "Predstavljam si, da bo to ustavno sodišče," ugotavlja prva med poslanci.

Predsednik Komisije: Komisiji vsekakor ne manjka poguma pri obravnavi posameznih zadev

Na izjavo Klakočar Zupančičeve v zvezi z vprašanjem pristojnosti obravnave nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov se je odzval predsednik komisije Robert Šumi.

"Komisiji vsekakor ne manjka poguma pri obravnavi posameznih zadev; ne glede na to, kdo so obravnavane osebe, svoje delo opravimo profesionalno. Tudi v konkretnem primeru ustavnega sodnika že vodimo postopka s področij naših pristojnosti, ki so nedvoumne, torej omejitev poslovanja in premoženjskega stanja," je dejal.

"Če pa bo pripravljavec zakonodaje, Ministrstvo za pravosodje, podalo neobvezujoče stališče, da je za presojo nezdružljivosti ustavnih sodnikov pristojna Komisija, bomo to mnenje upoštevali in v skladu s tem spremenili prakso, ki je na Komisiji veljala od leta 2011 in ki doslej ni bila problematizirana," pojasnjuje. 

Dodal je še, da kot so že sporočili prejšnji teden, vsebinska ali postopkovna zakonska nedorečenost tudi po njihovem mnenju še ne pomeni, da je legalno hkrati tudi legitimno, kar se kaže tudi v konkretnem primeru.