Brat in sestra obtoženega sta sodišču povedala o govoricah, ki se menda širijo po Kočevju. Tamkajšnji Romi namreč vedo, kdo naj bi zagrešil trojni umor, vendar storilčevega imena nočejo izdati, ker se bojijo za svojo varnost.
Obramba je zahtevala zaslišanje novih prič in poizvedovanje policije. Senat, ki mu predseduje sodnica Milojka Gutman, pa je ugodil zahtevi Brkićevega zagovornika Žige Kluna, da policija pri dveh moških poizve, kdo naj bi bil skrivnostni morilec, in o iskanju alibija za moškega, ki naj bi mu obtoženi Brkić dobro uro pred umorom posodil mobilni telefon. Tega Brkić nato ni več dobil nazaj.
Sojenje Brkiću se je začelo 6. oktobra
Kljub zapletu na prvi obravnavi, ko je zagovornik obtoženca Klun zahteval preselitev obravnave z novomeškega okrožnega sodišča na drugo pristojno sodišče, pa se bo sojenje nadaljevalo že v četrtek na novomeškem okrožnem sodišču. Brkić je v svojem pričanju povedal, da 90 odstotkov obtožnice temelji na ugibanjih in lažeh tožilstva, in izrazil upanje, da se bo sodni senat prepričal o njegovi nedolžnosti.
Na ponedeljkovi obravnavi so najprej zaslišali obtoženčevo ženo, ki je potrdila moževo zgodbo, da je bil usodnega večera na dan umora (6. maja), ko se je vrnila iz službe nekaj minut po 22. uri, doma in je gledal televizijo. Zaslišana sta bila tudi policist in zdravnik, ki sta bila prva na kraju zločina na Gorjancih. Pričal je tudi Brkićev sosed Bogdan Bregar, ki naj bi Brkiću na dan umora prodal pištolo. Ponedeljkova Bregarjeva pripoved je bila drugačna kot v preiskavi, vendar je zatrdil, da je današnja resnična. Pištolo je dobil od znancev in jo prodal Brkiću, ta pa mu je 70.000 tolarjev izročil dan po dogodku na Gorjancih.
Kot je znano, Brkića bremeni obtožba, da je 6. maja v večernih urah ustrelil 20-letno Darjo Erak iz Domžal ter 23-letna Kranjčana Bojana Čaviča in Veljka Driniča. Novomeški policisti so ga pridržali že dva dni po umoru, dan pozneje, 9. maja, pa so ga tudi predali preiskovalnemu sodniku. Na zaslišanju se je Brkić branil z molkom, tožilstvo pa je zanj predlagalo enomesečni pripor, ker naj bi obstajala bojazen, da bi Brkić na prostosti lahko vplival na potek preiskave. Preiskovalni sodnik je kljub nestrinjanju obrambe ocenil, da je bojazen, da bi osumljenec uničil sledove kaznivega dejanja in oviral potek kazenskega postopka, utemeljen. Tako je tožilstvo 9. junija zaradi begosumnosti in ponovitvene nevarnosti za Brkića zahtevalo podaljšanje pripora. 30. julija sta tožilca proti njemu vložila obtožnico, senat novomeškega okrožnega sodišča pa mu je nato tako v začetku avgusta kot tudi 4. septembra ponovno podaljšal pripor, in sicer za dva meseca. Senat je takrat tudi zavrnil ugovor Brkićevega zagovornika zoper obtožnico.
Okrožna državna tožilka Nada Črnugelj Doltar je na sojenju 9. oktobra obtožencu očitala en uboj iz koristoljubja in preostala dva zaradi prikritja dejanja. Tožilka je za vsak umor zahtevala po 30 let zapora in enotno 30-letno zaporno kazen.
