Vlada je danes sprejela izhodišča za pripravo rebalansa letošnjega državnega proračuna, v katerem bi se presežek odhodkov nad prihodki lahko zvišal na 3,1 odstotka BDP. Fiskalne možnosti za ukrepanje zoper finančno krizo so s tem bolj ali manj izčrpane, treba bo iti v strukturne reforme, je napovedal premier Borut Pahor. Ob tem bo morala vlada upoštevati zelo drugačne makroekonomske razmere, kot pa so bile v času priprave letošnjega proračuna, torej v jeseni 2007, je poudarila državna sekretarka na ministrstvu z finance Helena Kamnar.
Kamnarjeva je spomnila, da so bile v času od sprejema letošnjega proračuna sprejete nove zakonske obveznosti, s katerimi bi se lahko proračunski primanjkljaj zvišal na 3,1 odstotka BDP. Vlada je zato danes sprejela politiko oblikovanja posameznih prihodkov, ob čemer se je odločila vztrajati na politiki trošarin na naftne derivate, ki jo je oblikovala decembra lani, ter povečati trošarine na tobak in alkohol.
Da bi zavrli nadaljnje padanje gospodarske rasti, bodo skušali z rebalansom ohraniti visoko raven državnih investicij, je še napovedala Kamnarjeva. Njihov obseg naj bi se v primerjavi z letom 2008 povečal za 30 odstotkov.
Proračunski prihodki naj bi tako letos znašali okoli 22,7 odstotka BDP, odhodki pa okoli 25,4 odstotka BDP. Proračunski primanjkljaj, ki je v veljavnem proračunu določen v višini 0,3 odstotka BDP, bi tako znašal 3,1 odstotka BDP. Ob upoštevanju vseh štirih blagajn javnega sektorja naj bi javnofinančni primanjkljaj dosegel 3,4 odstotka BDP oziroma po metodologiji ESA, po kateri se presoja izpolnjevanje maastrichtskih kriterijev, med 3,5 in štirimi odstotki BDP, je povedala Kamnarjeva.
"Da ne bomo z luknjo na prihodkovni strani povečevali zadolženosti prihodnjih generacij, smo se odločili za strukturne reforme," je dejal Pahor. Glede strukturnih reform bo treba doseči širši politični in družbeni konsenz, ob čemer je Pahor izrazil svoje osebno mnenje, da "bo treba prav gotovo pogledati v pokojninski, zdravstveni in plačni sistem ter preučiti učinkovitost porabe javnih sredstev".
Primanjkljaj se bo tako povečal čez mejo, ki jo dopustijo maastrichtski kriteriji. V kriterijih je namreč zapisano, da "javno-finančni primanjkljaj ne sme presegati 3 odstotkov BDP, razen če je to razmerje znatno in je neprestano upadalo ter doseglo raven blizu referenčne vrednosti ali, v drugem primeru, je prekoračitev referenčne vrednosti samo izjemna in začasna ter razmerje ostaja blizu referenčne vrednosti". Ali bo Bruslej Ljubljano zaradi tega okrcal, pa še ni znano.
KOMENTARJI (218)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.